U-I-163/92

Opravilna št.:
U-I-163/92
Objavljeno:
OdlUS II, 29 | 18.03.1993
ECLI:
ECLI:SI:USRS:1993:U.I.163.92
Akt:
Zakon o družbenem kapitalu (Ur. list SFRJ, št. 84/89 in 46/90)
Izrek:
Pobuda za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pobudnika nista dokazala, da sporni zakon odloča o njuni pravici, obveznosti ali pravni koristi, torej nista izkazala pravnega interesa, ki je z ustavo določena procesna predpostavka za začetek postopka pred ustavnim sodiščem.
Geslo:
Ugotovitev nasprotja določb bivšega zveznega zakona z veljavnim pravnim redom RS.
Privatizacija bivše družbene lastnine.
Izkazan pravni interes kot pravni pogoj za začetek postopka pred ustavnim sodiščem na podlagi pobude.
Denacionalizacija.
Pravna podlaga:
Ustava, 2. odst. 162. čl.
Zakon o denacionalizaciji (ZDen), 89. čl.
Ustavni zakon za izvedbo Ustave (UZIU), 7. čl.
Zakon o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (ZUSS), 15. čl.
Opomba:
K obravnavani zadevi je bil s sklepom ustavnega sodišča z dne 14/1-1993 pridružen del zadeve, izločene iz zadeve št. U-I-159/92.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-163/92
18/3-1993
 
S K L E P
 
Ustavno sodišče je na seji dne 18/3-1993 obravnavalo pobudi Janeza Lukača in Josipa Olupa, obeh iz Ljubljane, in
 
s k l e n i l o :
 
Ustavno sodišče ne sprejme pobud in ne začne postopka za oceno ustavnosti zakona o družbenem kapitalu (Uradni list SFRJ, št. 84/89 in 46/90).
 
O b r a z l o ž i t e v
 
Pobudnika predlagata, da ustavno sodišče ugotovi, da zakon o družbenem kapitalu dne 25/6-1991 ni postal del pravnega reda Republike Slovenije, ker je bil v nasprotju z določili tedaj veljavne ustave Republike Slovenije o položaju človeka v združenem delu in družbeni lastnini (12. do 16. člen) in z določili o samoupravljanju v organizacijah združenega dela (123. do 132. čl.). Josip Olup tudi meni, da določbe zakona niso postale del pravnega reda že s plebiscitom, to je 23/12-1990, ko so bile že splošno znane poglavitne rešitve "privatizacijske" zakonodaje.
 
Janez Lukač je ustavnemu sodišču tudi predlagal, da oceni, ali je citirani zakon, če bi ustavno sodišče ugotovilo, da ni bil v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, veljavnim dne 25/6-1991, v skladu z veljavno ustavo in sicer z njenim 2. in 33. členom, ker pojavi protipravnih privatizacij nekdanje družbene lastnine onemogočajo legalen način nastajanja lastnine in kot taki nasprotujejo načelom pravne države. Po določbi drugega odstavka 162. člena ustave da lahko vsakdo pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Izkazan pravni interes pobudnika je torej z ustavo določena predpostavka za začetek postopka pred ustavnim sodiščem na podlagi pobude.
 
Pri oceni obeh pobud je ustavno sodišče ugotovilo, da pobudnika nista izkazala svojega pravnega interesa. Po mnenju ustavnega sodišča je ta izkazan tedaj, kadar gre za pobudnikov lastni interes, torej njegov osebni interes, ki ga pravo priznava in varuje. Pravni interes mora biti torej individualen in ne splošen in abstrakten interes, v obrambi katerega bi lahko nastopal vsak posameznik. Lastnost pobudnika ima lahko le tista oseba, ki uspe dokazati, da napadeni pravni akt odloča o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Oba pobudnika svoji pobudi opirata le na dejstvo, da ima izvajanje spornega zakona za posledico oškodovanje družbenega premoženja. Josip Olup temu še dodaja, da to povzroča nemožnost realizacije zakona o denacionalizaciji zaradi špekulativnih pravnih poslov v smislu 89. člena tega zakona, česar žrtev da je tudi sam. Pri tem ni navedel konkretnih okoliščin, ki bi to potrjevale. Oba pobudnika opirata pravni interes le na domnevo o oškodovanju družbenega premoženja, ne pa na oškodovanje svojih konkretnih pravic in interesov. Z ugoditvijo njunima pobudama se po mnenju ustavnega sodišča njun pravni položaj ne bi spremenil in zaradi tega ne bi mogla pridobiti osebne pravne koristi. Podobne odločitve je ustavno sodišče sprejelo že v zadevah U-I-100/91 (sklep z dne 14/5-1992), U-I-47/92 (sklep z dne 17/12-1992), in U-I-71/92 (sklep z dne 12/11-1992).
 
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 162. člena ustave in 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije, ob uporabi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).
 
 
P r e d s e d n i k
dr. Peter Jambrek
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Janez Lukač in Josip Olup, Ljubljana
Datum vloge:
23.12.1992
Datum odločitve:
18.03.1993
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem pobude
Dokument:
US16416