U-I-98/93

Opravilna št.:
U-I-98/93
Objavljeno:
OdlUS II, 53 | 10.06.1993
ECLI:
ECLI:SI:USRS:1993:U.I.98.93
Akt:
Zakon o poslancih (Ur. list RS, št. 48/92) (ZPos)
Zakon o Vladi Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 4/93 (ZVRS)
Zakon o plačah sodnikov ustavnega sodišča (Ur. list RS, št. 10/93)
Zakon o sodniških plačah in drugih prejemkih (Ur. list RS, št. 10/93) (ZSPDP)
Izrek:
Pobuda za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonov se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Sindikat ne izkazuje pravnega interesa, ker zakoni ki jih izpodbija ne urejajo plač delavcev, katerih interese zastopa.
Geslo:
Izkazani pravni interes sindikata kot pobudnika kot procesna predpostavka ustvnosodnega postopka.
Ločeno mnenje ustavnega sodnika.
Pravna podlaga:
Ustava, 2. odst. 162. čl.
Ustavni zakon za izvedbo Ustave (UZIU), 7. čl.
Zakon o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (ZUSS), 15. čl.
Opomba:
Ker so pobudniki iz enakih razlogov izpodbijali vse štiri zakone, je ustavno sodišče o vseh štirih zadevah izdalo en sam sklep o nesprejemu pobude.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-98/93
U-I-99/93
U-I-100/93
U-I-101/93
10/6-1993
 
S K L E P
 
Ustavno sodišče je na sejah dne 20/5 in 10/6-1993 obravnavalo pobudo Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze iz Ljubljane in
 
s k l e n i l o :
 
Ustavno sodišče ne sprejme pobude za oceno ustavnosti:
 
1. zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92), 2. zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93), 3. zakona o plačah sodnikov ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 10/93) in
 
4. zakona o sodniških plačah in drugih prejemkih (Uradni list RS, št. 10/93).
 
O b r a z l o ž i t e v
 
Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze je dne 28/4-1993 vložil pobudo za oceno ustavnosti. Predlaga, da sodišče zadrži izvajanje v izreku tega sklepa navedenih zakonov. Meni namreč, da v delu, ki se nanaša na plače, izpodbijani zakoni niso skladni z 2. in 14. členom ustave, ker določbe teh zakonov uvajajo različne osnove za obračunavanje osebnega dohodka. Pobudnik navaja, da so delavci visokošolskih zavodov Univerze v Ljubljani zelo prizadeti, kajti neopravičeno visoke in nesorazmerne plače enih zmanjšujejo možnost za ustrezno plačilo drugih, pri čemer pa vsi prejemajo plače iz sredstev republiškega proračuna.
 
V dosedanji praksi je ustavno sodišče samostojnim sindikatom, ki niso vključeni v nobeno sindikalno zvezo ali konfederacijo, zaradi upoštevanja načela sindikalnega pluralizma priznavalo položaj predlagateljev po tretjem odstavku 411. člena prejšnje ustave - enako kot po smiselni uporabi te prejšnje ustavne določbe (na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo nove ustave) vsem sindikalnim zvezam oziroma konfederacijam. Njihove pobude je zato obravnavalo kot predloge. Po uveljavitvi zakona o
 
reprezentativnosti sindikatov (Uradni list RS, št. 13/93) je pri smiselni uporabi omenjene prejšnje ustavne določbe treba smiselno upoštevati tudi merila iz tega zakona in sicer tako, da se položaj predlagatelja prizna izmed samostojnih, v zveze ali konfederacije nevključenih sindikatov le tistim, ki združujejo vsaj delavce iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica, in ne tudi sindikatom, organiziranim v posameznih podjetjih oziroma organizacijah. Ker Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze ni organiziran kot sindikat v panogi, dejavnosti ali poklicu, ampak le na ljubljanski univerzi, ne izpolnjuje gornjih pogojev, zato mu ni mogoče priznati položaja predlagatelja in njegovo pobudo obravnavati kot predlog.
 
Ustava v drugem odstavku 162. člena določa, da vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Po stališču ustavnega sodišča je pravni interes izkazan, če izpodbijani pravni akt zadeva pobudnikovo pravico, obveznost ali pravno korist, kar pa v obravnavanih primerih ni izkazano. Noben od izpodbijanih zakonov namreč ne ureja plač pobudnikov oziroma delavcev, katerih interes zastopa navedeni sindikat kot pobudnik. S tem ni izpolnjen procesni pogoj, ki ga za začetek postopka na podlagi pobude določa ustava. Ker je navedeni razlog v pobudi enak za vse izpodbijane zakone, je ustavno sodišče o vseh štirih zakonih izdalo en sam sklep. Ustavno sodišče pobude ni sprejelo, o pobudi za oceno ustavnosti zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (Uradni list RS, št. 13/93) pa sodišče še ni odločalo.
 
Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).
 
 
P r e d s e d n i k
dr. Peter Jambrek


Ločeno mnenje sodnika mag. Krivica 
 
 
1. Ne strinjam se s tem, da Neodvisnemu sindikatu delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) ni bil priznan status predlagatelja. Strinjam se sicer z ugotovitvijo, da je treba pri tem po uveljavitvi zakona o reprezentativnosti sindikatov smiselno upoštevati tudi merila iz tega zakona, toda v tem sklepu to načelno stališče ni bilo pravilno izpeljano. Po drugem odstavku 9. člena tega zakona se namreč šteje za reprezentativnega v panogi, dejavnosti, poklicu, občini itd. vsak sindikat, ki "izpolnjuje pogoje iz 6. člena zakona, če je vanj včlanjenih najmanj 15% delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica, občine oziroma širše lokalne skupnosti" - ne glede na to, ali je to sindikat, v katerega se po njegovem statutu sploh lahko vključujejo vsi delavci tiste panoge, dejavnosti itd., ali morda le sindikat ene ali nekaterih organizacij s takega področja ali območja. Zadošča, da (poleg izpolnjevanja drugih pogojev) vključuje najmanj 15% delavcev s takega področja ali območja.
 
Ker NSDLU s svojimi 900 člani očitno izdatno presega ta odstotek vseh zaposlenih v visokem šolstvu (na ljubljanski univerzi je vseh zaposlenih okrog 3000, na mariborski pa seveda bistveno manj), izpolnjevanje drugih pogojev pa ni bilo sporno, bi mu bilo status predlagatelja v skladu z načelnim stališčem ustavnega sodišča vsekakor treba priznati.
 
2. V primeru, da se NSDLU šteje le za pobudnika, pa bi mu bilo po mojem mnenju treba priznati pravni interes za izpodbijanje navedenih zakonov. Zatrjuje namreč, da je z določbami teh zakonov kršena tudi ustavna pravica njegovih članov (delavcev v visokem šolstvu) do enakosti pred zakonom, ker omenjeni zakoni predvidevajo določanje plač na drugačnih osnovah kot veljajo za določanje plač v visokem šolstvu. Ker je pravica do enakosti pred zakonom nesporno ena od ustavnih pravic in ker je gotovo lahko kršena tudi z zakoni, ki ne urejajo pravic pobudnikov, ampak pravice primerljivih skupin ljudi (v tem primeru različnih skupin ljudi, ki so plačani iz državnega proračuna), ni mogoče trditi, da z izpodbijanimi zakoni pravice pobudnika (oziroma v tem primeru pravice delavcev, katerih interese NSDLU zastopa) ne morejo biti prizadete in da zato pobudniku ni mogoče priznati pravnega interesa za njihovo izpodbijanje. Pobudo bi bilo treba sprejeti in v postopku, ki pa tudi že brez te pobude teče na podlagi predloga enega od pooblaščenih predlagateljev, odločiti tudi o tem, ali je bila pravica do enakosti pred zakonom z izpodbijanimi zakoni v resnici kršena ali ne.
 
 
S o d n i k
mag. Matevž Krivic
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze, Ljubljana
Datum vloge:
28.04.1993
Datum odločitve:
10.06.1993
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem pobude
Dokument:
US16684