U-I-106/92

Opravilna št.:
U-I-106/92
Objavljeno:
OdlUS II, 90 | 07.10.1993
ECLI:
ECLI:SI:USRS:1993:U.I.106.92
Akt:
Poslovnik o volitvah predstavnikov zavoda v svet zavoda Klinični center Ljubljana, z dne 23/7-1992
Izrek:
Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega poslovnika.
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče ni pristojno za oceno poslovnika o volitvah predstavnikov zavoda v svet zavoda, ki ga je šteti za pravila zavoda, s katerimi se lahko določi način imenovanja oz. izvolitve članov sveta zavoda, ker ne gre za splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil.
Geslo:
Nepristojnost ustavnega sodišča za oceno pravil zavoda, s katerimi se določa način imenovanja oz. volitev članov sveta zavoda.
Odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika..
Pravna podlaga:
Ustava, 5. al. 160. čl.
Ustavni zakon za izvedbo Ustave (UZIU), 7. čl.
Zakon o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (ZUSS), 1. al. 2. odst. 25. čl.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-106/92-6
7/10-1993
 
S K L E P
 
Ustavno sodišče je na seji dne 7/10-1993 obravnavalo pobudo Republiškega odbora Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Ljubljana in
 
s k l e n i l o :
 
Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti poslovnika o volitvah predstavnikov zavoda v svet zavoda Klinični center Ljubljana z dne 23/7-1992.
 
O b r a z l o ž i t e v
 
Republiški odbor sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije je dne 1/9-1992 vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedenega poslovnika. Pobudnik meni, da izpodbijani poslovnik nima pravne podlage niti v zakonu o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) niti v zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), v neskladju z ustavo in zakonom pa naj bi bile tudi njegove posamezne določbe.
 
Ustavno sodišče po peti alinei 160. člena ustave odloča o skladnosti splošnih aktov z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi, če so izdani za izvrševanje javnih pooblastil.
 
Izpodbijani poslovnik je šteti za pravila zavoda, s katerimi se v smislu tretjega odstavka 29. člena zakona o zavodih lahko določi način imenovanja oziroma izvolitve članov sveta zavoda, ki upravlja zavod, in ga glede na to ni mogoče šteti za splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil. Glede na navedeno ustavno sodišče ni pristojno odločati o njegovi ustavnosti in zakonitosti. Ocena o zakonitosti 6. člena odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Klinični center Ljubljana in ustavnosti 28. člena zakona o zdravstveni dejavnosti pa sta predmet posebnih postopkov pred tem sodiščem.
 
Ta sklep je ustavno sodišče sprejelo na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in prve alinee drugega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).
 
 
P r e d s e d n i k
dr. Peter Jambrek


 
Odklonilno ločeno mnenje sodnika Krivica 
 
Izpodbijani poslovnik bi bilo po mojem mnenju treba šteti za splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, in glede na to pobudo sprejeti.
 
Z navedbo v obrazložitvi, da je ta poslovnik "šteti za pravila zavoda, s katerimi se v smislu tretjega odstavka 29. člena zakona o zavodih lahko določi način imenovanja oziroma izvolitve članov sveta zavoda, ki upravlja zavod", se v celoti strinjam, vendar v obrazložitvi ni navedena nikakršna utemeljitev, zakaj naj bi iz te nesporno pravilne ugotovitve sledilo, da poslovnika "glede na to ni mogoče šteti za splošni akt, izdan za izvrševaje javnih pooblastil". Le iz obrazložitev nekaterih odločitev ustavnega sodišča v podobnih zadevah je možno sklepati, da gre za razlogovanje, po katerem splošnih aktov za urejanje notranjih razmerij v zavodih v nobenem primeru in v nobenem njihovem delu ni mogoče šteti za splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil.
 
Tako stališče je bilo po mojem mnenju utemeljeno v primerih, ko je šlo za interne akte o delovnih razmerjih v javnih zavodih. Javno pooblastilo takim zavodom je namreč pooblastilo za opravljanje javne službe nasproti uporabnikom, zato bi bilo za "izvrševanje javnega pooblastila" možno šteti urejanje razmerij z uporabniki, ne pa urejanja delovnih razmerij znotraj zavoda. V tu obravnavanem primeru pa gre za nekaj več: gre za akt o načinu formiranja organa upravljanja javnega zavoda in to za akt o načinu izvolitve njegovih polnopravnih članov, torej ne morda članov, ki bi pri izvrševanju delavske pravice do soupravljanja lahko soodločali v okviru sveta le o delovnih razmerjih in podobnih internih vprašanjih znotraj zavoda. Splošni akt o načinu izvolitve takih članov sveta, ki bodo enakopravno sodelovali pri odločanju o tem, kako naj javni zavod izvršuje svoje naloge, torej svoje javno pooblastilo, pa bi bilo po mojem mnenju treba šteti za splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil oziroma zaradi izvrševanja javnih pooblastil.
 
Pri širši ali ožji interpretaciji pojma "splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil" iz 160. člena ustave, ki določa pristojnosti ustavnega sodišča, je gotovo treba upoštevati namen, ki ga je zasledoval ustavodajalec, ko je pri sprejemanju sedanje ustave iz dotedanjih pristojnosti ustavnega sodišča izpustil odločanje o ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov v bistvu vseh takratnih samoupravnih organizacij in ohranil od tega le še odločanje o ustavnosti in zakonitosti tistih splošnih aktov, ki so izdani "za izvrševanje javnih pooblastil". Namen je bil torej izločiti iz pristojnosti ustavnega sodišča splošne akte, ki so ob prenehanju dotedanjega socialističnega samoupravnega družbenega in pravnega sistema bodisi kot samoupravni splošni akti postopno (vzporedno s postopnim ugašanjem družbene lastnine in samoupravljanja) sploh odmirali bodisi kot splošni akti novih zasebnih podjetij , zavodov in drugih organizacij prešli iz sfere javnega v sfero zasebnega prava. Ustavna sodišča po svetu tradicionalno ne posegajo v to pravno sfero. Njihova funkcija je namreč kontrola ustavnosti in zakonitosti delovanja državnih organov in drugih organov javne oblasti (lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil), medtem ko zakonitost ravnanj v sferi zasebnega prava nadzira, zagotavlja varstvo pravic in odloča v sporih sodna oblast v ožjem pomenu besede, ne ustavno sodišče. Z nekaterimi posebnostmi (ker gre za specifično pravno sfero, ki ima tudi nekatere javnopravne elemente) velja to tudi za sfero delovnega prava, kjer o vsem tem odločajo praviloma za to področje specializirana sodišča (tudi o kolektivnih pogodbah, dokler je njihov učinek omejen na pogodbene stranke in njihove člane - medtem ko so pa morebitne splošnoobvezne kolektivne pogodbe ali akti, ki jim to splošno obveznost podeljujejo, ponekod že podvrženi tudi ustavnosodni kontroli ustavnih sodišč, ker podobno kot državni predpisi veljajo splošno za vse). Tudi pri nas je torej prej omenjeno spremembo v pristojnostih ustavnega sodišča treba razumeti v tem kontekstu, torej kot logično raznejitev ustavnega sodišča nasproti (novi) zasebnopravni sferi.
 
Akti nosilcev javnih pooblastil torej spadajo v sfero javnega prava in če so to splošni akti, so zato - enako kot državni in lokalni predpisi - podvrženi ustavnosodni presoji. V naš pravni red ob sprejemanju sedanje ustave še ni bilo - in še danes ni - vgrajeno drugod skoraj samoumevno jasno razlikovanje javnega in zasebnega prava, zasebnopravnih in javnopravnih oseb itd. Zato na mestih, kjer npr. nemški in avstrijski pravni red govorita o korporacijah, zavodih in ustanovah javnega prava (Koerperschaften, Anstalte und Stiftungen oeffentlichen Rechts), govorijo naša ustava in drugi predpisi o nosilcih javnih pooblastil - in tako je tudi v določbo o pristojnostih ustavnega sodišča prišel pojem "splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil". Ne da bi bil jasno definiran, je bil uporabljen zato, da bi se z njim čim jasneje označila razlika nasproti nekdanjim samoupravnim splošnim aktom. Zato ni bistveno, da je ustava za označitev tega takrat in tudi še danes ne povsem jasno definiranega in razumljenega pojma uporabila besede, da so to akti, izdani za izvrševanje javnega pooblastila, ker bi prav tako lahko uporabila tudi izraz "pri izvrševanju javnega pooblastila" in podobno - ali pa, če bi bil pojem oseb javnega prava pri nas že znan in v pravu uveljavljen, kar izraz "splošni akti oseb javnega prava".
 
Zanimivo je, da npr. nemška in avstrijska ustava takih aktov med akti, ki so podvrženi ustavnosodni kontroli, sploh posebej ne navajata, kot tudi lokalnih predpisov ne, ampak poleg zakonov izrecno omenjata le še "Verordnungen" (kar bi nekako ustrezalo našemu pojmu podzakonski predpisi in splošni akti), med katere pa povsem nesporno poleg vladnih in ministrskih predpisov spadajo tudi lokalni predpisi in tudi pravila ("Satzungen") avtonomnih organizacij javnega prava. Ni torej potrebno ugotavljati, ali je neki splošni akt javnega zavoda bil izdan prav "za izvrševanje javnega pooblastila" v najožjem, upravnopravnem smislu (za izdajanje upravnih odločb itd.), če gre za splošni javnopravni akt in ne morda le za akt, kjer zavod kot delodajalec ureja delovna razmerja s svojimi zaposlenimi. Izvzemši delovnopravne akte je torej vse splošne akte javnih zavodov in drugih "oseb javnega prava", kolikor tudi pri nas že lahko začnemo uporabljati ta pojem, treba šteti za "splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil" v smislu 160. člena ustave. Sam javni zavod (šola, bolnica itd.) kot tak je namreč organizacija za izvrševanje "javnih pooblastil" ali javnih nalog ("oeffentliche Aufgaben"), kot imenujejo to v Nemčiji in Avstriji in morda še kje, in vsi splošni akti take organizacije so torej praviloma eo ipso akti "za izvrševanje javnih pooblastil".
 
Poslovnik o načinu izvolitve članov sveta zavoda je morda sicer nekje na sredi med delovnopravnimi akti na eni strani in za uporabnike javne službe (učence, bolnike itd.) obveznimi akti zavoda na drugi strani, toda ker gre za akt o tem, kako naj se formira organ upravljanja zavoda, ki javno službo ("javno pooblastilo") opravlja, ga je po mojem mnenju treba prišteti k aktom "za izvrševanje javnih pooblastil". Če tak "poslovnik" (ki v resnici globoko posega v kandidacijske in s tem volilne pravice prizadetih strokovnih delavcev zavoda in torej ni nikakršen poslovnik) sprejema kar direktor zavoda (namesto ustanovitelja ali sveta zavoda), potem je očitno, da so s tem pravice teh ljudi lahko prizadete (indirektno - zaradi zožitve konkurence za ta mesta - pa lahko tudi javni interes) in da je tudi zato možnost kontrole ustavnosti in zakonitosti takih aktov pred ustavnim sodiščem (drugačna sodna kontrola ni zagotovljena) nujna.
 
 
Sodnik
Matevž Krivic
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
akt podjetja oz. družbe
Vlagatelj:
Republiški odbor Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Ljubljana
Datum vloge:
02.09.1992
Datum odločitve:
07.10.1993
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem pobude
Dokument:
US16864