U-I-213/95

Opravilna št.:
U-I-213/95
Objavljeno:
Ur. list RS, št. 61/95, Ur. list RS, št. 8/96 in OdlUS V, 5 | 18.01.1996
ECLI:
ECLI:SI:USRS:1996:U.I.213.95
Akt:
Zakon o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94), 109. čl.

Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti ter sestavi in številu članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Sežana (Ur. list RS, št. 53/95)
Izrek:
1. Postopek za oceno ustavnosti 109. člena Zakona o lokalnih volitvah se ustavi. 2. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti ter sestavi in številu članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Sežana se razveljavi.
Evidenčni stavek:
V neskladju z zakonom je občinski odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov sveta krajevnih skupnosti, ki pri določitvi volilnih enot krajevnih skupnosti sploh ne deli na volilne enote.
Geslo:
Začasna odredba.
Ocena ustavnosti določbe zakona, ki je prenehala veljati oz. je bila bistveno spremenjena.
Določanje volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti.
Sklep o delni zavrnitvi pobude.
Pravna podlaga:
Ustava, 44. čl.
Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 47., 6., 3. odst. 45. čl.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-213/95
5.10.1995


S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Krajevne skupnosti Sežana za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 5.10.1995

s k l e n i l o :

1. Pobuda za začetek postopak za oceno ustavnosti 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) ter ustavnosti in zakonitosti Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti ter sestavi in številu članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 53/95) se sprejme.

2. Pobuda za oceno zakonitosti 45. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 28/95 in 35/95) se zavrne.

3. Do končne odločitve se zadrži izvrševanje 109. člena Zakona o lokalnih volitvah in občinskega odloka iz 1. točke izreka.

O b r a z l o ž i t e v
 
A.

1. Pobudnica izpodbija ustavnost 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju: ZLV), ustavnost in zakonitost Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti ter sestavi in številu članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Sežana (v nadaljevanju Odlok) in zakonitost 45. člena Statuta Občine Sežana (v nadaljevanju Statut). Meni, da določba ZLV, ki narekuje, da za volitve v svete krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti veljajo iste določbe kot za volitve v občinski svet v občini kot eni volilni enoti, onemogoča izvedbo volitev v skladu z Zakonom. Navaja, da iz Zakona in iz prakse občin izhaja, da vse volilne postopke v krajevne, vaške in četrtne skupnosti vodi in izvaja izključno občina. Taka ureditev naj bi bila protiustavna, saj odločitev o tem, ali bo imela neka krajevna skupnost znotraj sebe volilne enote, prepušča občinskim svetom, ki s tem odločajo o njeni notranji organizaciji in načinu volitev v njene organe. Po njenem mnenju je to še posebej nedopustno v primerih, ko ima krajevna skupnost položaj pravne osebe. Krajevna skupnost naj bi bila nedvomno samostojna organizacija, za katero je nevzdržno in protiustavno, da ji nekdo drug določa njeno notranjo organiziranost, ki si jo lahko določi le ona sama s statutom v skladu z zakonom. Na podlagi 4. člena Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih naselij bi bilo po mnenju pobudnice obvezno pri prvih volitvah upoštevati statut obstoječe krajevne skupnosti, saj naj bi bil še vedno veljaven.

2. Pobudnica izpodbija tudi določbo 45. člena Statuta, po kateri začne statut krajevne skupnosti veljati z dnem, ko da nanj soglasje občinski svet.

3. Po mnenju pobudnice je v neskladju z zakonom tudi Odlok, ki ne upošteva določbe 109. člena ZLV, saj v 2. in 3. členu določa krajevne skupnosti kot posamične volilne enote, hkrati pa znotraj krajevnih skupnosti dejansko ponovno določa volilne enote. Tako naj bi bile Krajevni skupnosti Sežana določene volitve v petih volilnih enotah s povsem različnim številom prebivalcev. Takšno oblikovanje naj bi bilo v nasprotju z 20. členom ZLV. Kakršnakoli razdelitev krajevne skupnosti na volilne enote naj bi bila v nasprotju s 109. členom ZLV, ki naj bi bil izhodišče vsega volilnega sistema, veljavnega za krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Če pa bo Ustavno sodišče 109. člen ZLV razveljavilo, bodo po mnenju pobudnice nastopili pogoji za razdelitev občine na več volilnih enot, pri katerih oblikovanju pa naj bi bil upoštevan 20. člen ZLV, ki določa, da se volilne enote oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta (v konkretnem primeru - krajevnega sveta) voli na približno enako število prebivalcev.

4. Ker naj bi bila izvedba volitev po takem odloku protiustavna in nezakonita, pobudnica Ustavnemu sodišču tudi predlaga, da do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka in po potrebi tudi 109. člena ZLV.

5. Pobudo je Ustavno sodišče na podlagi 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) dne 27.9.1995 poslalo v mnenje Državnemu zboru, Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in Občinskemu svetu Občine Sežana in določilo 30-dnevni rok za odgovor. Do sprejema te odločitve Ustavno sodišče še ni prejelo odgovora navedenih udeležencev.

B. - I.

6. Izpodbijani 109. člen ZLV določa, da se za volitve članov svetov KS smiselno uporabljajo tiste določbe ZLV, ki veljajo za volitve v občinski svet v občini kot eni volilni enoti. Ker pri tem ni določeno, ali se uporablja večinski ali proporcionalni volilni sistem, je glede na določbo 114. člena ZLV (smiselna uporaba določb o volitvah v občinske svete) za odgovor na to vprašanje odločilno, koliko članov štejejo sveti KS, ki jih je treba izvoliti. Po določbi 9. člena ZLV se manj kot 12-članski sveti volijo obvezno po večinskem sistemu, 12-članski in večji pa po proporcionalnem. Sežanski občinski odlok je vsem krajevnim skupnostim predpisal v 3. členu manj kot 12-članske svete in v 4. členu izrecno večinski sistem volitev (predlagateljica meni, da za to občinski svet sploh ni pristojen in da bi to morale urediti krajevne skupnosti same). Možno je domnevati, da ne glede na to, kdo je pristojen za to, za volitve svetov KS - že glede na velikost krajevnih skupnosti, pa tudi glede na njihove funkcije - pride v poštev predvsem ali morda celo izključno večinski sistem. Ta namreč zagotavlja zastopanost posameznih delov krajevne skupnosti, medtem ko je proporcionalni sistem primernejši za zagotovitev proporcionalne zastopanosti po strankarski izbiri. Glede na to, da krajevna skupnost nima oblastvenih funkcij, pri izvrševanju katerih je vloga političnih strank posebej poudarjena, torej vsiljevanje proporcionalnega sistema krajevnim skupnostim bodisi z zakonom bodisi z občinskimi odloki najbrž ne bi bilo sprejemljivo in bi bila uporaba tega volilnega sistema v posamezni krajevni skupnosti morda smiselna in dopustna kvečjemu na podlagi izrecne odločitve same krajevne skupnosti zanj.

7. V občini Sežana so sicer predpisali svojim krajevnim skupnostim večinski sistem, vendar se v zvezi s 109. členom ZLV že ob tem lahko zastavi vprašanje, ali je v skladu z načeli demokracije in pravne države ter z ustavno pravico državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave), če zakon omogoča občinam, da svojim krajevnim skupnostim predpišejo tudi proporcionalni sistem volitev v svete KS, ki lahko pripelje do tega, da posamezna naselja in drugi deli krajevnih skupnosti v svetu KS sploh ne bodo zastopani.

8. Isto pa se lahko zgodi tudi v primeru, ko bi bil predpisan sicer večinski volilni sistem, vendar na način, kot ga predpisuje izpodbijani 109. člen ZLV, namreč brez razdelitve KS na več volilnih enot, kjer po posameznih volilnih enotah (npr. po posameznih naseljih ali skupinah naselij) volijo vsak svoje predstavnike v svet. Ta element 109. člena ZLV pa ni sporen samo z zgoraj omenjenega gledišča.

9. Kljub siceršnjemu splošnemu napotovanju na smiselno uporabo vseh določb ZLV tudi za volitve svetov KS namreč tu zakon direktno predpisuje obvezno uporabo določb o volitvah v občinski svet v občini kot eni volilni enoti, torej določbe drugega odstavka 19. člena ZLV. Ker ima pri večinskem sistemu volitev način volitev brez razdelitve ozemlja na volilne enote praviloma zgoraj opisano posledico (da deli ozemlja oziroma prebivalstva ostanejo brez izvoljenih predstavnikov), je razumljivo, da ZLV takega načina volitev ne predpisuje oziroma ne vsiljuje nobeni občini, ampak v drugem odstavku 19. člena dopušča le možnost, da se v občini s 7-članskim ali manjšim svetom volitve lahko izvedejo tudi na ta način (če se občina sama tako odloči).

Pravilo pri večinskem sistemu volitev je namreč nasprotno in je v 21. členu ZLV tudi jasno izraženo: "Pri večinskih volitvah se v vsaki volilni enoti voli en član občinskega sveta" in le izjemoma ("če je to smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot") se jih lahko v eni volilni enoti voli tudi več, vendar ne več kot trije. Ali bi prebivalci v naseljih, ki bi v občini kot eni volilni enoti (po drugem odstavku 19. člena ZLV) ostali (ali utegnili ostati) brez zastopstva v takem občinskem svetu, lahko uspešno izpodbijali tudi ustavnost te določbe, je vprašanje, ki neposredno ni predmet tega postopka. Toda, medtem ko takega spornega načina volitev (ki je pravzaprav v nasprotju s samim bistvom večinskega sistema) torej ZLV ni vsilil nobeni občini, pa ga je vsilil prav vsem krajevnim, vaškim in četrtnim skupnostim v Sloveniji, čeprav je na prvi pogled očitno, da ogromni večini ne more ustrezati. V obrazložitvah zakonskega predloga in v drugih gradivih iz zakonodajnega postopka ni najti nikakršne obrazložitve niti najmanjšega namiga o razlogih za to nenavadno ureditev, tako da obstaja tudi možnost, da sploh ni šlo za izrecno voljo, da se to vprašanje uredi tako. V postopku bo treba ugotoviti, ali je prikazana zakonska ureditev v skladu z ustavnimi načeli demokracije (1. člen Ustave) in pravne države (2. člen Ustave) ter s pravico državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave).

10. Da je določba 109. člena ZLV neustrezna in neživljenjska, kaže do neke mere tudi dejstvo, da je izpodbijani sežanski občinski odlok sploh ne upošteva in kljub njej območja krajevnih skupnosti deli na več volilnih enot (čeprav jih tako ne imenuje). Urejevalci krajevnih volitev najbrž tudi v drugih občinah ne bodo mogli mimo razumljive zahteve prebivalcev posameznih naselij in drugih delov krajevnih skupnosti, da so v njihovih svetih neposredno zastopani s svojimi izvoljenimi predstavniki, zato se utegne zgoditi, da bodo še v mnogih drugih občinah (tudi zaradi slabega poznavanja in obvladovanja zapletene in zahtevne volilne zakonodaje in volilnih tehnik) volitve svetov KS izvedene na način, ki se bo vsem zdel edino možen in sprejemljiv, ki pa bo nezakonit oziroma v direktnem nasprotju s 109. členom ZLV. Prišlo bo lahko torej celo do izvedbe takih volitev, ne da bi jim poprej kdo kakorkoli oporekal - tisti, ki z njihovimi izidi ne bodo zadovoljni, pa bi utegnili kasneje izpodbijati njihovo veljavnost glede na že opisano očitno nasprotje s 109. členom ZLV. Zato šteje Ustavno sodišče, da bi zaradi izvrševanja 109. člena ZLV lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, in je na podlagi 39. člena ZUstS zadržalo izvrševanje te zakonske določbe do končne odločitve o njeni skladnosti z Ustavo.

B. - II.

11. Iz zgoraj navedenih razlogov se pri izpodbijanem občinskem odloku utemeljeno postavlja najprej vprašanje njegove skladnosti s 109. členom ZLV - po morebitni razveljavitvi ali spremembi te zakonske določbe pa vprašanje njegove skladnosti z 20. členom (upoštevanje števila prebivalcev pri oblikovanju volilnih enot) in z 21. členom ZLV (v posamezni volilni enoti se lahko volijo največ trije člani sveta, ne pa sedem kot v primeru volilne enote "Sežana - Lipica" znotraj KS Sežana).

12. Izvrševanje izpodbijanega odloka je Ustavno sodišče zadržalo do končne odločitve o njegovi zakonitosti in sicer iz enakih razlogov, kot so bili navedeni že za zadržanje izvrševanja 109. člena ZLV.

B. - III.

13. Pobudnica izpodbija tudi določbo 45. člena občinskega statuta, po kateri k statutom KS daje soglasje (in ne le mnenje) občinski svet. Ker ta pobuda ni z ničimer utemeljena in ker ni videti morebitnih očitnih razlogov za njen sprejem, jo je Ustavno sodišče kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

14. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega in tretjega odstavka 26. člena ter 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.


P r e d s e d n i k
dr. Tone Jerovšek



U-I-213/95
18/1-1996


O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Krajevne skupnosti Sežana, na seji dne 18. januarja 1996

o d l o č i l o :

1. Postopek za oceno ustavnosti 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) se ustavi.

2. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti ter sestavi in številu članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 53/95) se razveljavi.

O b r a z l o ž i t e v
 
A.

1. Pobudnica izpodbija ustavnost 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju: ZLV), ustavnost in zakonitost Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti ter sestavi in številu članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Sežana (v nadaljevanju Odlok) in zakonitost 45. člena Statuta Občine Sežana (v nadaljevanju Statut). Meni, da določba ZLV, ki narekuje, da za volitve v svete krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti veljajo iste določbe kot za volitve v občinski svet v občini kot eni volilni enoti, onemogoča izvedbo volitev v skladu z Zakonom. Navaja, da iz Zakona in iz prakse občin izhaja, da vse volilne postopke v krajevne, vaške in četrtne skupnosti vodi in izvaja izključno občina. Taka ureditev naj bi bila protiustavna, saj odločitev o tem, ali bo imela neka krajevna skupnost znotraj sebe volilne enote, prepušča občinskim svetom, ki s tem odločajo o njeni notranji organizaciji in načinu volitev v njene organe. Po njenem mnenju je to še posebej nedopustno v primerih, ko ima krajevna skupnost položaj pravne osebe. Krajevna skupnost naj bi bila nedvomno samostojna organizacija, za katero je nevzdržno in protiustavno, da ji nekdo drug določa njeno notranjo organiziranost, ki si jo lahko določi le ona sama s statutom v skladu z zakonom. Na podlagi 4. člena Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih naselij bi bilo po mnenju pobudnice obvezno pri prvih volitvah upoštevati statut obstoječe krajevne skupnosti, saj naj bi bil še vedno veljaven.

2. Pobudnica izpodbija tudi določbo 45. člena Statuta, po kateri začne statut krajevne skupnosti veljati z dnem, ko da nanj soglasje občinski svet.

3. Po mnenju pobudnice je v neskladju z zakonom tudi Odlok, ki ne upošteva določbe 109. člena ZLV, saj v 2. in 3. členu določa krajevne skupnosti kot posamične volilne enote, hkrati pa znotraj krajevnih skupnosti dejansko ponovno določa volilne enote. Tako naj bi bile Krajevni skupnosti Sežana določene volitve v petih volilnih enotah s povsem različnim številom prebivalcev. Takšno oblikovanje naj bi bilo v nasprotju z 20. členom ZLV. Kakršnakoli razdelitev krajevne skupnosti na volilne enote naj bi bila v nasprotju s 109. členom ZLV, ki naj bi bil izhodišče vsega volilnega sistema, veljavnega za krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Če pa bo Ustavno sodišče 109. člen ZLV razveljavilo, bodo po mnenju pobudnice nastopili pogoji za razdelitev občine na več volilnih enot, pri katerih oblikovanju pa naj bi bil upoštevan 20. člen ZLV, ki določa, da se volilne enote oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta (v konkretnem primeru - krajevnega sveta) voli na približno enako število prebivalcev.

4. Ker naj bi bila izvedba volitev po takem odloku protiustavna in nezakonita, pobudnica Ustavnemu sodišču tudi predlaga, da do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka in po potrebi tudi 109. člena ZLV.

5. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 5. oktobra 1995 pobudo za oceno ustavnosti 109. člena ZLV in pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka sprejelo ter izvrševanje vseh teh določb zadržalo do končne odločitve, pobudo za oceno zakonitosti 45. člena Statuta pa je zavrnilo.

6. Sekretariat DZ za zakonodajo in pravne zadeve je po obravnavi na Odboru za notranjo politiko in pravosodje na podlagi 301. člena Poslovnika DZ v zvezi s pobudo sporočil:

- da šteje določbo prvega odstavka 109. člena ZLV za vsebinsko sporno, da pa se mu zdi vprašljivo, ali je ta vsebinska spornost oziroma neustreznost tolikšna, da bi bilo že možno ugotoviti neskladnost te določbe z Ustavo;

- da se mu določba drugega odstavka 109. člena ZLV ne zdi sporna;

- da je Državni zbor na seji 30. novembra 1995 sporno določbo 109. člena ZLV že ustrezno spremenil in dopolnil.

7. Občinski svet Občine Sežana v svojem odgovoru na pobudo med drugim navaja, da je izpodbijani odlok na podlagi 109. člena ZLV določil krajevne skupnosti kot volilne enote, da pa je pri tem vlogo posameznih naselij upošteval tako, da je znotraj posamezne KS določil število članov svetov KS, ki se volijo po posameznih naseljih. Navaja, da se za oblikovanje samostojnih volilnih enot po posameznih naseljih ni odločil zgolj zaradi poenostavitve postopka, češ da bi bilo v primeru oblikovanja volilnih enot po naseljih "potrebno v vsakem naselju določiti volišče in imenovati volilni odbor ter določiti posebno glasovnico ter še volilno komisijo za celotno krajevno skupnost" in še podrobneje navaja težave, ki da bi ob vsem tem utegnile nastati.

Zaključuje, da "gre resnično le za poenostavitev izpeljave postopka, ki pa ne more privesti do drugačnega končnega rezultata, kot če bi bilo vsako naselje svoja volilna enota".

B. - I.

8. S pobudo izpodbijani 109. člen ZLV, katerega izvrševanje je Ustavno sodišče s sklepom z dne 5.10.1995 zadržalo, je bil z novelo (ZLV-C, Uradni list RS, št. 70/95 z dne 8.12.1995) bistveno spremenjen. Tudi v primeru, če bi pobudnica sporočila, da šteje tudi te nove določbe za ustavno sporne (česar ni storila), bi bilo to treba šteti za novo pobudo in posebej odločiti o njenem sprejemu - začeti postopek za oceno ustavnosti 109. člena ZLV v besedilu, ki je prenehalo veljati oziroma je bilo bistveno spremenjeno, pa je bilo v vsakem primeru treba ustaviti. Po 47. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) bi v primeru prenehanja veljavnosti izpodbijanega zakona Ustavno sodišče sicer kljub temu lahko izdalo ugotovitveno odločbo, da ni bil v skladu z Ustavo, če ob prenehanju veljavnosti izpodbijanih določb niso bile odpravljene posledice njihove morebitne neustavnosti, vendar v tem primeru tega ni štelo za potrebno. Izvrševanje izpodbijanih določb je bilo namreč začasno zadržano - če je že pred tem morda prišlo do kakšnih posledic, torej do izvedbe volitev po spornih določbah, pa je morebitne s tem povzročene škodljive posledice (npr. neustrezno sestavo tako izvoljenih svetov krajevnih skupnosti) možno popraviti na drug način, vključno z ustavno pritožbo morebiti prizadetih državljanov zaradi kršitve njihove ustavne pravice iz 44. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče postopek ustavilo.

B. - II.

9. Po uveljavljeni spremembi izpodbijanega 109. člena ZLV je treba presoditi skladnost izpodbijanega odloka s sedaj veljavnimi določbami 109. člena ZLV.

10. Po petem in šestem odstavku sedaj veljavnega besedila 109. člena ZLV bi morali določati volilne enote in število članov svetov KS praviloma sveti krajevnih skupnosti, občinski odlok pa le izjemoma (če svet KS ne deluje, če se je območje KS po zakonski ustanovitvi občin konec leta 1994 spremenilo ali če je bila KS na novo ustanovljena). Iz tretjega odstavka 6. člena občinskega statuta je razvidno, da novi statut ohranja nekdanje krajevne skupnosti oziroma da jih formalno sicer na novo ustanavlja, vendar na območju "istoimenskih krajevnih skupnosti, ki so bile ustanovljene na območju Občine Sežana do sprejema tega statuta". Glede na to bi smel občinski odlok urejati ta vprašanja kvečjemu za tiste krajevne skupnosti, katerih sveti ne delujejo, ne pa za vse krajevne skupnosti v občini.

11. Izpodbijani odlok je tudi po vsebini v očitnem nasprotju s sedmim odstavkom sedaj veljavnega besedila 109. člena ZLV, ki se glasi: "Volilne enote se določijo tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne, vaške ali četrtne skupnosti v svetu te skupnosti." Izpodbijani odlok namreč krajevnih skupnosti sploh ne deli na volilne enote. Pri preliminarni presoji ob sprejemanju pobude je Ustavno sodišče sicer menilo, da so v 3. členu območja posameznih krajevnih skupnosti dejansko vendarle razdeljena na več volilnih enot, s tem ko je v tem členu navedeno, koliko članov sveta KS se voli iz posameznih naselij, vendar je iz odgovora občinskega sveta na pobudo razvidno, da je pomen 3. člena drugačen. Določbe, koliko članov sveta KS se voli iz posameznih naselij, bi namreč lahko pomenile, da so ta naselja s tem dejansko postale volilne enote, le v primeru, če bi volilci v teh naseljih sami, na posebnih voliščih in na posebnih glasovnicah izbirali svoje predstavnike v svet KS - vse to pa je občinski svet v svojem odgovoru (glej povzetek v 7. točki obrazložitve) izrecno zanikal. Določbe 3. člena torej pomenijo, da bi vsi volilci v posamezni krajevni skupnosti dobili enako glasovnico, na kateri pa bi bili posebej navedeni kandidati za člane sveta iz posameznih naselij, in po določbah 6. člena bi bili izvoljeni tisti, ki bi dobili največ glasov, torej vsaj relativno večino. Trditev občinskega sveta v njegovem odgovoru na pobudo, da taka ureditev "ne more privesti do drugačnega končnega rezultata, kot če bi bilo vsako naselje svoja volilna enota", očitno ne drži, saj bi po izpodbijanem odloku o predstavnikih posameznih naselij v svetu KS odločali s svojimi glasovi vsi volilci v krajevni skupnosti, torej tudi prebivalci drugih naselij.

12. Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče izpodbijani odlok v celoti razveljavilo.

C.

13. To odločbo je Ustavno sodišče sprejelo na podlagi 6. člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Odločbo je sprejelo soglasno.


P r e d s e d n i k :
dr. Tone Jerovšek
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Krajevna skupnost Sežana
Datum vloge:
21.09.1995
Datum odločitve:
18.01.1996
Vrsta odločitve:
odločba
Vrsta rešitve:
ustavitev
Dokument:
US17672