U-I-295/95

Opravilna št.:
U-I-295/95
Objavljeno:
OdlUS V, 10 | 18.01.1996
ECLI:
ECLI:SI:USRS:1996:U.I.295.95
Akt:
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. lsit SRS, št. 18/84, 37/85 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 59. čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 59. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se zavrne.
Evidenčni stavek:
Zakonska določba, ki določa vročitev lokacijskega dovoljenja ne le investitorju, pač pa tudi drugim strankam v upravnem postopku, ni v neskladju s 67. členom Ustave.
Geslo:
Pravica do pravnega sredstva.

Pravica do sodnega varstva.

Vročanje upravne odločbe (odločbe izdane v upravnem postopku).

Lastninska pravica - gospodarska, ekološka in socialna funkcija pravice.

Lokacijsko dovoljenje, postopek izdajanja.
Pravna podlaga:
Ustava, 23., 25., 15., 67. čl.

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1., 49., 249., 230., 270., 12. čl.

Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 26. čl.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-295/95
18.1.1996



S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Darinke Drnovšček iz Nove Gorice na seji dne 18. januarja 1996

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 59. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1. Pobudnica izpodbija 59. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUN) v tistem delu, ki določa, da se lokacijsko dovoljenje vroči ne le investitorju ter organom in organizacijam, pristojnim za urejanje prostora, pač pa tudi drugim strankam v upravnem postopku. Navedena določba je po njenem mnenju v neskladju s 67. členom Ustave, saj bi moral zakon taksativno določati, komu se lokacijsko dovoljenje lahko vroči. To bi morale biti poleg investitorja le organizacije, ki presojajo, ali je zagotovljena gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine, ne pa tudi druge stranke v postopku, kot na primer sosedje. S tem je lastninska pravica omejena tudi z razpoloženjem soseda, ki lahko s pritožbami zavlačuje postopek pridobitve lokacijskega dovoljenja.

2. Pobudnica izkazuje svoj pravni interes z dejstvom, da je bilo njenemu sosedu kot stranki v postopku vročeno lokacijsko dovoljenje, ki je bilo pobudnici izdano za prizidek k stanovanjski hiši. Sosed se je zatem zoper to dovoljenje pritožil. Pobudnica predlaga, da Ustavno sodišče ugotovi, da je določba 59. člena ZUN v neskladju s 67. členom Ustave.

B.

3. Z upravno odločbo se po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, 47/86, prečiščeno besedilo - v nadaljevanju: ZUP) odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank v upravnem postopku (gl. 1. in 49. člen ZUP). Vsaka pismena odločba, izdana v upravnem postopku, mora biti zato strankam tudi pravilno vročena. Odločba, ki stranki ni vročena ali ji ni vročena pravilno, zanjo pravno sploh še ne obstaja. Šele s pravilno vročitvijo začne odločba pravno učinkovati nasproti stranki. Šele z dnevom vročitve začne teči tudi rok za pritožbo (230. člen ZUP), na vročitev pa so vezani tudi dokončnost (249. člen ZUP), izvršljivost (270. člen ZUP) in pravnomočnost odločbe v upravnem postopku (12. člen ZUP). Vročitev odločbe stranki v postopku je zato eden od procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in pravice od sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

4. Institut vročitve odločbe stranki sam po sebi torej ni sporen in ni v neskladju z Ustavo. To, kar po vsebini pobude sodeč moti pobudnico, je dejstvo, da ima sosed oziroma mejaš lahko položaj stranke v postopku in s tem možnost za izpodbijanje odločbe o lokacijskem dovoljenju za poseg na sosednjem zemljišču. ZUP v 49. členu določa, da je stranka v upravnem postopku oseba, ki se je na njeno zahtevo postopek uvedel, pa tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Odločitev o lokacijskem dovoljenju za poseg v prostor lahko nedvomno močno posega v pravice ali pravne koristi mejašev.

5. Člen 15. Ustave določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Pravice enega so torej omejene s pravicami drugega, kar velja tudi za lastninsko pravico. V tem smislu je potrebno brati tudi 67. člen Ustave: opozarjanje na gospodarsko, ekološko in socialno funkcijo lastnine pomeni med drugim tudi, da se lastninska pravica ne more izvajati absolutno in neodvisno od javnih koristi in pravic drugih. Pri upoštevanju pravic mejaša oziroma soseda pri izdaji lokacijskega dovoljenja gre za upoštevanje njegove lastninske pravice na nepremičnini in morebitnih drugih pravic ali pravnih koristi, ki iz njegovega položaja lastnika sosednjega zemljišča izhajajo. Ne položaj soseda kot stranke v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ne vročanje upravnih odločb strankam v postopku po 59. členu ZUN zato nista v nasprotju s 67. členom Ustave.

C.

6. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek, in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.


P r e d s e d n i k
dr. Tone Jerovšek
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Darinka Drnovšček, Nova Gorica
Datum vloge:
12.12.1995
Datum odločitve:
18.01.1996
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev
Dokument:
US17683