Up-275/96

Opravilna št.:
Up-275/96
Objavljeno:
Neobjavljeno | 15.01.1997
ECLI:
ECLI:SI:USRS:1997:Up.275.96
Akt:
Ustavna pritožba Družbe D. d.o.o., Š., zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 293/96 z dne 12.9.1996
Izrek:
Ustavna pritožba Družbe D. d.o.o., Š., zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pritožnici pravica do enakega varstva pravic ni bila kršena, ker je imela možnost, da se izjavi o navedbah stranke v primernem roku in je to možnost tudi uporabila. Sodišče tudi s tem, da je kot pričo zaslišalo prokurista pri nasprotni stranki, predlog pritožnice za izvedbo dokaza z zaslišanjem strank pa zvrnilo, ni kršilo pravice prej omenjene pravice, saj sta sodišči prve in druge stopnje namreč dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložili, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev in da zato nista sledili dokaznim predlogom pritožnice.


Geslo:
Nepristojnost Ustavnega sodišča za oceno pravilnosti uporabe procesnega prava v rednem postopku.

Enako varstvo pravic.

Načelo enakosti pred zakonom.
Pravna podlaga:
Ustava, 14., 22. čl.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 5., 354. čl.

Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 2. odst. 55., 58. čl.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-275/96-7

15.1.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe gospodarske družbe D. d.o.o., Š., ki jo zastopa odvetnik E. D. iz P. na seji senata dne 15.1.1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba gospodarske družbe D. d.o.o., Š., zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 293/96 z dne 12.9.1996, se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1. Pritožnica izpodbija v izreku navedeno sodbo, izdano v gospodarskem sporu, zaradi izpraznitve prostorov. V ustavni pritožbi navaja, da se njen direktor, katerega zaslišanje je predlagala, zaradi smrti v družini ni mogel udeležiti naroka, zaradi česar je predlagala preložitev naroka. Okrožno sodišče v Kopru ni upoštevalo predloga o preložitvi naroka in je s sklepom zavrnilo dokazni predlog o zaslišanju navedene osebe in izdalo sodbo. Pritožnica je v pritožbi zoper sodbo uveljavljala kršitev načela obojestranskega zaslišanja. Višje sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj naj takšno ravnanje okrožnega sodišča ne bi vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. S tem naj bi bili s sodbo Višjega sodišča v Kopru pritožnici kršeni ustavni pravici do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Ustavni pravici naj bi ji bili kršeni, ker naj ji ne bi bila dana možnost, da se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke. Po menju pritožnice naj bi ji z izvršitvijo sodbe nastala nepopravljiva škoda in predlaga zadržanje izvršitve te sodbe.

2. V dopolnitvi ustavne pritožbe pritožnica še navaja, da je že prejela sklep o izvršbi, ki naj bi bil izdan pred potekom paricijskega roka, kar naj bi pomenilo kršitev določb Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78, 27/90).

B.

3. Ustavno načelo enakosti pred zakonom (opredeljeno v 14. členu Ustave) pomeni, da se morajo uporabljati enaka pravila za enaka dejanska stanja, oziroma, da se ne morejo uporabljati enaka pravila za bistveno različna dejanska stanja. Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Ker se pritožnica pritožuje zaradi procesnih kršitev (kršitev načela obojestranskega zališanja) in se pri tem sklicuje na kršitev 14. in 22. člena Ustave, Ustavno sodišče ugotavlja, da je zatrjevana kršitev 14. člena vsebovana že v 22. členu Ustave.

4. Načelo obojestranskega zaslišanja, vsebovano v 5. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 29/90 in 27/90, v nadaljevanju: ZPP), uveljavlja ustavno načelo enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem. To načelo zagotavlja strankam možnost izjaviti se o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke oziroma možnost, da sodelujejo v postopku.

5. Pritožnici je bila po podatkih iz spisa Okrožega sodišča v Kopru št. Pg 555/95, dana možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in se je o njih tudi izjavila. Prejela je tožbo in pripravljalne vloge, dana ji je bila možnost, da na vloge odgovori, prav tako ji je bil dan primeren rok za odgovor.

Pritožnica kot tožena stranka je na obravnavi dne 6.6.1996 zadnja dala nove navedbe na zapisnik, tožeča stranka v navedenem sporu pa na obravnavi ni dala nobenih novih navedb. Dne 20.6.1996 je pritožnica prejela sodbo in se nanjo pritožila v zakonitem roku. Na tožbo in na pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 17.2.1996 je podala tudi odgovor.

6. Višje sodišče v Kopru v sodbi št. Cpg 293/96 z dne 12.9.1996 ugotavlja, da je bila stranki dana možnost obravnavanja pred sodiščem in da očitana kršitev določb sedme točke drugega odstavka 354. člena ZPP ni podana. Opustitev izvedbe dokaza z zaslišanjem stranke ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. S tem Višje sodišče v Kopru ni kršilo pritožničinih z ustavo zajamčenih pravic, temveč je ravnalo v skladu z zakonom.

7. Ustavno sodišče ne more presojati pravilnosti uporabe procesnega prava v rednem postopku, ker ni instanca v pravdnem postopku. Sodbo sme preizkusiti le glede tega, ali je bila z njo kršena katera od človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo pritožnica zatrjuje. Z izpodbijano sodbo pritožnici očitno niso bile kršene zatrjevane pravice, ker je imela možnost, da se izjavi o navedbah stranke v primernem roku in je to možnost tudi uporabila. V obravnavanem primeru sodišče tudi s tem, da je kot pričo zaslišalo prokurista pri nasprotni stranki, predlog za izvedbo dokaza z zaslišanjem strank pa zvrnilo, ni kršilo pravice iz 22. člena Ustave. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložili, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev in da zato nista sledili dokaznim predlogom pritožnice.

8. Ker ustavna pritožba ni sprejeta v obravnavo, Ustavno sodišče na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) tudi ni odločalo o predlaganem zadržanju izvršitve sodbe.

9. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

P r e d s e d n i k s e n a t a

mag. Janez Snoj


Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
drugi akti
Datum vloge:
02.10.1996
Datum odločitve:
15.01.1997
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US18177