Odločitve US

Iskanje po odločbah in sklepih (skupno 14699 odločitev)

Opravilna št.:
U-I-90/95
ECLI:
ECLI:SI:USRS:1997:U.I.90.95
Akt:
Zakon o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM Maribor d.d. in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AM BUS d.o.o., Ljubljana (Uradni list RS, št. 20/95 in 70/95) (ZSTAMAB), 2. odst. 6. čl.
Izrek:
Določba drugega odstavka 6. člena Zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM Maribor d.d. in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AM BUS d.o.o., Ljubljana, po kateri se zapadli terjatvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije do gospodarske družbe TAM Maribor d.d. v višini 288.620.650 tolarjev in do gospodarske družbe Avtomontaža AM BUS d.o.o., Ljubljana, v višini 42.055.568 tolarjev spremenita v kapitalski delež vsakega od navedenih podjetij, ni v neskladju z Ustavo.
Evidenčni stavek:
Republika Slovenija je za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu s 50. členom Ustave ustanovila Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot javni zavod. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je opredelil vire sredstev za financiranje njegove dejavnosti, za določanje višine virov pa je pristojna država (ustanoviteljica), Zavod je pri tem omejen le na oblikovanje predlogov za določitev višine posameznih virov.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pravna oseba in je pristojen, da s finančnimi sredstvi, pridobljenimi na podlagi zakonsko določenih virov, samostojno upravlja in gospodari.

Z uzakonitvijo obvezne konverzije terjatev v kapitalske deleže, zakonodajalec Zavodu za zdravstveno zavarovanje ni ukinil pravice, ki jo je ta pridobil z zapadlostjo terjatev, pač pa se je njegovo iz civilnopravnega razmerja nastalo pravico spremenil v kapitalsko. S konverzijo terjatev v korporacijske pravice je zakonodajalec sicer posegel v vire, iz katerih se praviloma financira obvezno zdravstveno varstvo, s tem pa tudi v pobudnikovo pravico, da s temi sredstvi samostojno upravlja in gospodari.

Ker pa je država kot ustanoviteljica Zavoda odgovorna za njegovo delovanje in za uravnavanje višine virov sredstev za financiranje obveznega zdravstvenega varstva s potrebami upravičencev in finančnimi možnostmi zavezancev in ker je kot ustanoviteljica subsidiarno odgovorna za obveznosti Zavoda, s konverzijo, katere uzakonitev je narekoval javni interes (da se prepreči stečaj dolžnikov ter da se ohrani večino delovnih mest pri dolžnikoma zaposlenih delavcev), zakonodajalec ni kršil Ustave (2. člen).

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je oseba javnega prava in ni namenjena izvajanju dejavnosti na trgu zaradi pridobivanja dobička. Z uzakonitvijo obvezne konverzije zato zakonodajalec ni kršil 74. člena Ustave.

Z izpodbijano določbo uzakonjena sprememba pobudnikovih obligacijskih pravic v korporacijske ne učinkuje za nazaj, pač pa za naprej. Izpodbijana določba Zakona ni onemogočila in ne otežila uveljavljanja pričakovanih pravic upravičencev do pokojnin in invalidnin, zato zakonodajalec z uzakonjeno določbo drugega odstavka Zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM Maribor, d.d. in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AM BUS, d.o.o. Ljubljana ni kršil 155. člena Ustave. V primeru, ko pa bi ukrep zakonodajalca negativno učinkoval na zagotavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa bi bila država na podlagi 50. in 51. člena Ustave dolžna nadomestiti primanjkljaj iz javnih sredstev, pa čeprav bi s tem presegla namensko proračunsko postavko.

Ustavnost izpodbijane določbe Zakona je potrebno ocenjevati z vidika tistih razlogov, ki so ga narekovali v času njegove uzakonitve, ne pa z vidika poznejših dogodkov, ki jih zakonodajalec ni mogel predvideti. V primeru, ko je po izvedeni konverziji terjatev v korporacijske pravice nad dolžniki oziroma nad posameznim dolžnikom uveden stečaj, to za presojo ustavnosti ukrepa nima pomena.

Nemožnost, da bi upnik od dolžnikov izterjal zapadle terjatev je posledica ustavnopravno dopustne konverzije in z njo ugasle terjatve, zato ni v neskladju s 23. členom Ustave.
Geslo:
Javni zavod, poseg v pravno samostojnost in njegove vire financiranja.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ustavnopravna skrb države za zagotavljanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Terjatve, konverzija terjatev v korporacijske pravice.
Pravica do sodnega varstva.
Javni zavod, pravice ustanovitelja javnega zavoda.
Retroaktivnost zakonske določbe, na pričakovane pravice pravnih subjektov.
Ustavno sodišče, ustavnopravna ocena zakonodajalčevega ukrepa z vidika razlogov, ki so ga narekovali v času uzakonitve.
Načelo pravne in socialne države.
Pravica do socialne varnosti.
Pravica do zdravstvenega varstva.
Pravica do svobodne gospodarske pobude, podjetništvo.
Prepoved povratne veljave pravnih aktov.
Pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika.
Pravna podlaga:
Ustava, 2., 23., 50., 51., 74., 155. čl.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), 12., 13., 14., 15., 17., 18., 55., 56., 57., 60., 69. čl.
Zakon o zavodih (ZZ), 4., 49. čl.
Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 26., 21. čl.
Opomba:

Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-90/95
4.12.1997

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga zastopa direktor Franc Košir, na seji dne 4. decembra 1997

o d l o č i l o :

Določba drugega odstavka 6. člena Zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM Maribor d.d. in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AM BUS d.o.o., Ljubljana (Uradni list RS, št. 20/95 in 70/95), po kateri se zapadli terjatvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije do gospodarske družbe TAM Maribor d.d. v višini 288.620.650 tolarjev in do gospodarske družbe Avtomontaža AM BUS d.o.o., Ljubljana, v višini 42.055.568 tolarjev spremenita v kapitalski delež vsakega od navedenih podjetij, ni v neskladju z Ustavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1. Pobudnik izpodbija drugi odstavek 6. člena Zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM d.d. in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AM BUS d.o.o. (v nadaljevanju: ZUS TAM), po katerem se zapadli terjatvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki znašata po stanju na dan 31. december 1994 do družbe TAM Maribor 288.620.650 tolarjev in do družbe AM BUS Ljubljana 42.065.568 tolarjev, spremenita v kapitalski delež oziroma delnice teh gospodarskih družb. Pobudnik meni, da je 6. člen ZUS TAM v izpodbijanem delu v nasprotju z 2. členom in 74. členom Ustave. S spremembo zapadlih terjatev pobudnika do obeh dolžnikov v kapitalske deleže naj bi zakonodajalec pobudniku vsilil lastnino na kapitalu, ki je glede pridobivanja sredstev za izvajanje zavarovanja in zagotavljanje pravic močno vprašljiva.

2. Pobudnik navaja, da ima status javnega zavoda, ki je bil ustanovljen za namene iz 1. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/12 in 13/92 - v nadaljevanju: ZZVZZ). Z izpodbijano določbo naj bi zakonodajalec pobudniku dejansko odvzel sredstva, namenjena za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in jih prenesel izven področja dejavnosti pobudnika. Po ZZVZZ naj bi imel pobudnik pravico z zbranimi sredstvi samostojno gospodariti in z njimi zagotavljati izvajanje dejavnosti. Dejansko zmanjšanje namenskih sredstev je po navedbah pobudnika v nasprotju z 51. členom Ustave, nadaljnji ukrepi spreminjanja obligacijskih razmerij v kapitalske deleže dolžnikov pa bi po navedbah pobudnika lahko privedli do blokade njegove osnovne dejavnosti.

3. Določba 6. člena ZUS TAM naj bi bila v izpodbijanem delu v nasprotju s 155. členom in 23. členom Ustave, ker da je posegla v že pridobljene pravice pobudnika, da v skladu z veljavnimi predpisi od dolžnikov izterja neplačane zapadle prispevke.

4. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo sprejme in oceni ustavnost izpodbijane določbe.

5. Državni zbor (v nadaljevanju: DZ) na navedbe pobudnika ni odgovoril.

B.

6. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

7. Ustava v drugem odstavku 50. člena državi nalaga urejanje obveznega zdravstvenega zavarovanja in skrb za njeno delovanje. Za izvajanje te obveznosti je bil sprejet ZZVZZ in z njim ustanovitelj pobudnik (prvi odstavek 69. člena ZZVZZ) kot javni zavod (drugi odstavek 12. člena). Po prvem odstavku 4. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 - v nadaljevanju: ZZ) je pobudnik pravna oseba, njegove pravice, obveznosti in odgovornosti pa urejajo zakoni oziroma akt o ustanovitvi. Sredstva za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja so pobudniku zagotovljena s prispevki delodajalcev in drugih zavezancev, določenih z ZZVZZ (45. člen ZZVZZ). Pobudnik je s sredstvi, namenjenimi obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, upravičen samostojno upravljati in gospodariti. V okviru upravljanja in gospodarjenja je pobudnik pristojen, da predlaga stopnje prispevkov (55.člen), da s splošnim aktom določa merila za določitev povečane prispevne stopnje zavezancem, katerih izdatki za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni v posameznem letu presegajo povprečno višino na zavarovanca v dejavnosti (56. člen), da določa pavšalne prispevke za zavezance iz 12., 13., 14., 21. točke 15.,17. in 18. člena (57. člen), da v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96) obračunava prispevke in izterjuje njihovo plačilo (58. člen), da določa merila in pogoje, pod katerimi se določenim zavezancem za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje ti lahko zmanjšajo ali odpišejo (60. člen). Po 59. členu je pobudnik pristojen tudi za izvajanje nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov.

8. Z uzakonitvijo izpodbijane določbe je zakonodajalec posegel v pobudnikove pravice, da v okviru upravljanja in gospodarjenja s sredstvi za obvezno zavarovanje od zavezancev TAM Maribor in AM BUS Ljubljana izterja zapadle prispevke in da sam odloči o morebitnem odlogu, zmanjšanju ali o odpisu terjatev do teh družb.

9. S posegom v pravico pobudnika, da samostojno upravlja in gospodari s sredstvi za obvezno zdravstveno zavarovanje, oziroma s posegom v zakonsko določene vire financiranja zakonodajalec ni prekršil Ustave. Ustava v 50. členu nalaga državi skrb za urejanje in delovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za izvajanje te ustavne naloge je država z ZZVZZ ustanovila pobudnika kot javni zavod, z istim predpisom pa je opredelila vire sredstev za financiranje njegove dejavnosti. Pri tem si je kot ustanoviteljica pridržala pravico do določanja višine posameznih virov; pobudnika pa je pri tem omejila le na oblikovanje predlogov. Pravica ustanoviteljice, da odloča o višini posameznih virov sredstev, izhaja iz njene vloge, opredeljene v 50. členu Ustave in pa iz 49. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 - v nadaljevanju: ZZ), po katerem je (subsidiarno) odgovorna za obveznosti zavoda. Tak pravni položaj državi kot ustanoviteljici pobudnika, omogoča sprotno usklajevanje virov sredstev, ki jih na eni strani narekuje z ZZVZZ opredeljen obseg pravic upravičencev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, na drugi strani pa dejanske okoliščine, nastale pri zavezancih za plačilo prispevkov. Nesorazmerja med zakonsko opredeljenim obsegom pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in pobudnikovimi zmožnostmi, da z zakonsko opredeljenimi viri sredstev te obveznosti poravnava, ima država pravico in dolžnost uravnavati preko določanja višine virov oziroma preko njene odgovornosti za poravnavanje pobudnikovih obveznosti. Iz take narave razmerja med državo kot ustanoviteljico pobudnika in pobudnikom izhaja, da lahko država v primeru, ko ima za to utemeljene stvarne razloge, s posameznimi ukrepi poseže v vire sredstev, določene za financiranje pobudnikove javne službe na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja, tudi s konverzijo terjatev v kapitalske deleže in v tej zvezi v njegovo formalnopravno samostojnost.

10. Za ukrep, uzakonjen z izpodbijano določbo, je zakonodajalec imel utemeljene stvarne razloge in pri tem ni ravnal arbitrarno. Poleg tega je ukrep obvezne konverzije pobudnikovih terjatev v kapitalske deleže obeh gospodarskih družb v sorazmerju s ciljem, ki ga je zasledoval. Iz ugotovitev upravnega odbora družbe TAM Maribor in ugotovitev Vlade kot predlagateljice ZUS TAM izhaja, da neporavnane obveznosti TAM Maribor in njegovih odvisnih družb ter AM BUS Ljubljana nekajkrat presegajo realno tržno vrednost njunega premoženja in da so štiri petine nepremičninskega premoženja družbe TAM ter njenih odvisnih družb obremenjene s hipotekami v korist bank upnic. Ob takem premoženjskopravnem stanju družbe TAM in ob dejstvu, da se stroški stečajnega postopka ter zahtevki delavcev iz naslova plač iz stečajne mase prednostno poplačajo, bi upniki, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih s hipotekami, ne imeli nobenih realnih možnosti za poplačilo svojih terjatev. Vlada kot predlagatelj izpodbijanega zakona je ocenila, da ni mogoče pričakovati, da bi prezadolžena subjekta s poslovanjem in prihodki v obdobju pet do deset let lahko pokrila ugotovljene izgube in poplačala nepokrite obveznosti. Vlada je hkrati ugotovila, da na podlagi povpraševanja na trgu po proizvodih družbe TAM obstaja možnost, da v družbi TAM obdrži delo okoli 2.200 delavcev, v družbi družbi AM BUS pa 500 delavcev (Poročevalec št. 7/95). S spremembo pobudnikovih terjatev v delnice družbe TAM oziroma v poslovni delež družbe AM BUS in z drugimi ukrepi, določenimi z izpodbijanim zakonom je zakonodajalec skušal preprečiti uvedbo stečaja nad prezadolženima družbama. Preprečitev uvedbe stečaja je bila v javnem interesu, da se sanira gospodarski položaj prezadolženih družb in ohranijo delovna mesta večine v teh družbah zaposlenih delavcev. Hkrati je zakonodajalec z izpodbijano določbo preprečil grozečo nevarnost, da bo v primeru izvršbe ali v primeru stečaja pobudnik izgubil pravice, ki jih je imel do prezadolženih družb iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ukrep transformacije terjatev pobudnika v kapitalske deleže je torej zakonodajalec uzakonil v javnem interesu, da se ohranijo delovna mesta cca 2700 delavcev, zato ni v neskladju z načeli pravne in socialne države (2. člen Ustave). V primeru stečaja družbe TAM oziroma AM BUS bi sicer pravnoformalno imel pobudnik kot upnik ugodnejši položaj kot v primeru, če je korporacijski upravičenec, vendar pa je iz bilančnih podatkov očitno, da uveljavitve njegovih terjatev v stečajnem postopku ne bi bilo realno pričakovati.

11. Ob tem je potrebno ugotoviti, da pobudnik opozarja zgolj na možnost, da bi se v primeru, če bi zakonodajalec nadaljeval s predpisovanjem takih ukrepov, njegov finančni položaj lahko poslabšal in ogrozil izpolnjevanje njegovih obveznosti, z ničimer pa ne dokazuje, da mu je zaradi z izpodbijano določbo uzakonjenega ukrepa onemogočeno ali otežkočeno izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva. Ustavno sodišče ne dvomi, da izpodbijani ukrep vsaj začasno vpliva na pobudnikov finančni položaj, vendar pa je ta vpliv glede na dejanske okoliščine, ki so narekovale njegovo uzakonitev, le navidezen. Zaradi popolne nelikvidnosti in prezadolženosti dolžnikov sta bili terjatvi pobudnika v času uveljavitve ukrepa neiztožljivi. Morebitni primanjkljaj, ki naj bi se v posledici neiztožljivosti terjatev oziroma zaradi uzakonitve ukrepa konverzije terjatev pokazal pri zagotavljanju z ZZVZZ opredeljenih pravic upravičencev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je dolžna pokriti država iz javnih sredstev, pa čeprav bi s tem prekoračila v proračunu določena namenska sredstva za pokrivanje pobudnikovih dolgov.

12. Okrožno sodišče v Mariboru je dne 3. julija 1996 nad družbo TAM in njenimi hčerinskimi družbami uvedlo stečajni postopek, vendar pa to dejstvo ne more vplivati na presojo ustavnosti izpodbijane določbe. Za oceno ustavnosti sporne določbe prav tako ni pomembno, ali je bila ob uvedbi stečaja konverzija realizirana ali ne. Ustavnost spornega ukrepa je potrebno ocenjevati z vidika tistih razlogov, ki so ga narekovali v času njegove uzakonitve, ne pa z vidika poznejših dogodkov, ki jih zakonodajalec ni mogel predvideti.

13. Pobudnik je oseba javnega prava, namenjena izvajanju javne službe na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kot oseba javnega prava nima pridobitnega značaja in ni namenjena izvajanju dejavnosti na trgu zaradi pridobivanja dobička. Njene pravice, obveznosti in odgovornosti so opredeljene z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi, zato zakonodajalec z uzakonitvijo izpodbijane določbe pobudniku ni kršil 74. člena Ustave.

14. Ustava v prvem odstavku 155. člena prepoveduje učinkovanje pravnih aktov za nazaj. Povratni učinek lahko imajo izjemoma le posamezne določbe zakona, če se s tem ne posega v pridobljene pravice pravnih subjektov in če to zahteva javna korist. Povratno učinkovanje posameznih zakonskih določb lahko določi le zakon sam. Za povratni učinek predpisa ali njegove določbe gre, ko se za začetek njegove uporabe določi trenutek pred uveljavitvijo zakona in se s takim učinkovanjem predpisa ali njegove določbe poseže v pravne situacije ali pravna dejstva, ki so nastala v času veljavnosti neke prejšnje pravne norme. Ustavno načelo zaupanja v pravo (2. člen Ustave) pa ne varuje le pridobljenih pravic, pač pa v določeni meri tudi pričakovane pravice. V obravnavanem primeru torej Ustava varuje tudi pravice iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ki jih na podlagi 50. in 51. člena Ustave opredeljuje ZZVZZ. Z izpodbijano določbo uzakonjena sprememba pobudnikovih obligacijskih pravic v korporacijske ne učinkuje za nazaj, pač pa za naprej. Pobudnik ni izkazal, da so mu bile zaradi ukrepa okrnjene možnosti za zagotavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavrovanja in da jih zato ne more izvajati v obsegu in po vsebini, določeni z ZZVZZ. Za poseg v pričakovane pravice pobudnika in v pravice upravičencev do osnovnega zdravstvenega varstva, ki bi bil v nasprotju z Ustavo, bi šlo le v primeru, ko bi zaradi učinkovanja izpodbijane določbe ZUS TAM pobudnik ne mogel zagotoviti pokrivanja stroškov obveznega zdravstvenega varstva v obsegu in po višini, določeni z ZZVZZ, država pa pobudniku ne bi zagotovila manjkajoče razlike. Iz povedanega izhaja, da izpodbijana določba ZUS TAM ni v neskladju s 155. členom Ustave in tudi ne s 50. členom Ustave.

15. Pobudnik navaja, da naj bi mu zakonodajalec z uzakonitvijo obvezne konverzije terjatev onemogočil od družbe TAM in AM BUS izterjati zapadle terjatve, ne navaja pa, kakšne aktivnosti naj bi v tej zvezi do uveljavitve ukrepa že opravil. Za uzakonitev konverzije je, ko je bilo že rečeno, zakonodajalec imel utemeljene stvarne razloge in ni posegel v bistvo pobudnikovih pravic. Nemožnost sodne izterjave terjatev je torej le posledica s konverzijo ugaslih terjatev, zato ne pomeni posega v pobudnikovo ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člen Ustave.

16. Ustavno sodišče zatrjevanih kršitev Ustave ni ugotovilo, zato je odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.

C.

17. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franci Testen, dr. Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti tem. Proti so glasovali sodnki Jambrek, Jerovšek in Šturm. Sodnik Krivic je dal pritrdilno ločeno mnenje. Sodnik Jerovšek je napovedal ločeno mnenje.


P r e d s e d n i k
dr. Lovro Šturm



Pritrdilno ločeno mnenje sodnika Krivica


Zadeva je analogna zadevi št. U-I-112/95, v kateri je bilo dne 8.5.1997odločeno s petimi glasovi proti trem, da Zakon o poravnavanju davkov in prispevkov javnega podjetja Slovenske železnice v delu, ki se nanaša na odložitev plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ni v neskladju z Ustavo (odločba je objavljena tudi že v 1. knjigi VI. letnika zbirke: OdlUS VI, 57). Razlika je le v tem, da je šlo tam za odložitev plačila prispevkov, tu pa gre za dokončno spremembo terjatev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije do dveh gospodarskih družb v kapitalske deleže.

Enako kot v omenjenem prvem primeru sem tudi v tem primeru glasoval za odločitev, ker je bilo to mojemu stališču (da bi bilo treba pobudo morda celo zavreči zaradi odsotnosti pravnega interesa) mnogo bliže kot stališče sodnikov, ki so glasovali proti sprejeti odločitvi, češ da je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju z Ustavo.

Ne strinjam se s formulacijami v 7. in 8. točki obrazložitve, da je izpodbijani zakon posegel v pobudnikove pravice upravljanja in gospodarjenja s sredstvi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: ker je pobudnik (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) javni zavod, torej javnopravna oseba, kot tak sploh ni nosilec pravic, ampak le pristojnosti; upravljanje in gospodarjenje z navedenimi sredstvi ni njegova pravica, ampak njegova pristojnost. Zato tudi ni smiselno, da se v 13. točki obrazložitve govori o tem, da bi šlo v primeru, če zaradi izpodbijane zakonske ureditve pobudnik ne bi mogel zagotoviti izplačevanja pokojnin in invalidnin, za nedopusten poseg v njegove pravice. Prizadete bi bile lahko kvečjemu pravice zavarovancev, če manjkajočih sredstev ne bi zagotovila država, ki pa je to dolžna storiti, kot je pravilno ugotovljeno v 10. točki obrazložitve.

Podrobnejša argumentacija tega mojega stališča je razvidna iz mojega pritrdilnega ločenega mnenja v zadevi št. U-I-112/95 (OdlUS VI, 57, str.288-292) in je zato tu ne ponavljam, ampak se nanjo sklicujem in to ločeno mnenje pobudniku prilagam. Opozarjam le na tiskovno napako v prvem izmed tam navedenih odlomkov iz nemškega dela Maunz-Durig: Grundgesetz - Kommentar, ki spreminja smisel navedenega odlomka. Prvi stavek v tem prvem odlomku se pravilno glasi: "Zlasti Bachof in Durig GRF (t.j. Grundrechtsfahigkeit - sposobnost biti nosilec ustavnih pravic) javnopravnih oseb v načelu zanikata ..." (ne: "... GRF javnopravno osebo v načelu zanikata ...", kot je napačno natisnjeno v zbirki OdlUS).


Matevž Krivic
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Datum vloge:
26. 5. 1995
Datum odločitve:
27. 11. 1997
Vrsta odločitve:
odločba
Vrsta rešitve:
ugotovitev – ni v neskladju z Ustavo/zakonom
Objava:
Uradni list RS, št. 1/98 in OdlUS VI, 164
Dokument:
US18657

Mobilna aplikacija

Nasveti za iskanje

Na tem spletnem mestu so objavljene vse odločitve Ustavnega sodišča od osamosvojitve dalje, razen sklepov o zavrženju ali o nesprejemu ustavnih pritožb, katerih obrazložitev vsebuje samo navedbo razloga za odločitev in sestavo senata Ustavnega sodišča (četrti odstavek 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču).

Kratka navodila za iskanje

Za iskanje lahko uporabite enostavni iskalnik ali napredni, iskalnik kjer lahko postavite še dodatne pogoje oziroma kriterije, kot so datum odločitve, način rešitve, vrsta zadeve, področje, … .

Iskalnik lahko uporabljate enako kot Googlov iskalnik. V prazno polje vpišite eno ali več iskanih besed. Presledki med besedami pomenijo logični IN, če želite izključiti kakšno ključno besedo iz iskanja, uporabite – (logični NE), OR med besedami pa pomeni logični ALI. Pri iskanju lahko uporabite tudi narekovaje, npr. če iščete določeno besedno zvezo, ki vsebuje več besed skupaj.

Če je zadetkov preveč, poskusite bolj natančno določiti iskalne pojme ali izberite posamezne kategorije, ki se pojavijo na desni strani. Za začetek iskanja kliknite na gumb za iskanje.

Če želite odločitve posredovati drugim, jih izpisati ali shraniti izberite ustrezne ikone pri rezultatih iskanja.
aasfdsfsddbrowseraasfdsfsddbrowser