Up-8/95

Opravilna št.:
Up-8/95
Objavljeno:
Neobjavljeno | 08.01.1999
ECLI:
ECLI:SI:USRS:1999:Up.8.95
Akt:
Ustavna pritožba KS S. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. Uv 12/94 - 3

Ustavna pritožba A. K. in I. Č. - R. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. Uv 12/94 - 3
Izrek:
Ustavna pritožba KS S. zoper sklep Vrhovnega sodišča se ne sprejme v obravnavo. Ustavna pritožba A. K. in I. Č. - R. zoper sklep iz prve točke tega sklepa se zavrže.
Evidenčni stavek:
KS ne more zastopati državljanov pri izvrševanju njihove volilne pravice iz 43. člena ali pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave in zato v njihovem imenu tudi ne more vlagati pravnih sredstev. Ker z odločitvijo Vrhovnega sodišča v izpodbijanem sklepu, s katerim ni priznalo KS S. pravice do sodnega varstva zaradi kršitve navedenih pravic, niso bile kršene v ustavni pritožbi zatrjevane ustavne pravice (43. in 44. člen Ustave), Ustavno sodišče ustavne pritožbe KS S. ni sprejelo v obravnavo.

Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnika pred vložitvijo ustavne pritožbe nista izčrpala vsa pravna sredstva.


Geslo:
Pristojnost volilnih organov.

Pravna sredstva zoper akt o imenovanju volilne komisije.

Kršitev volilne pravice.

Pravica do sodnega varstva.

Volilna pravica.

Sodelovanje pri upravljanju javnih zadev.

Predhodno izčrpanje vseh pravnih sredstev kot procesni pogoj za vložitev ustavne pritožbe.
Pravna podlaga:
Ustava, 23., 43., 44. čl.

Zakon o lokalnih volitvah (ZLV), 96. do 112., 117. čl.

Zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (ZUODNO), 6. čl.

Zakon o upravnih sporih (ZUP), 66., čl.

Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 51., 1. in 2. al. 1. in 2. odst. 55. čl.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-8/95

8.1.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe KS S., A. K. iz S. in I. Č. - R. iz S. na seji senata dne 8. januarja 1999

s k l e n i l o :

1. Ustavna pritožba KS S. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. Uv 12/94 - 3 se ne sprejme v obravnavo.

2. Ustavna pritožba A. K. in I. Č. - R. zoper sklep iz prve točke tega sklepa se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1. Pritožniki v ustavni pritožbi uveljavljajo kršitev ustavnih pravic iz 23., 43. in 44. člena Ustave. Glede posameznih kršitev navajajo:

- Določba 44. člena Ustave naj bi bila kršena s tem, da je občinska skupščina nezakonito imenovala novo volilno komisijo.

Na sestavo le-te naj bi imele izključno vpliv politične stranke, ne pa državljani oziroma njihovi izvoljeni predstavniki. - Določba 43. člena Ustave naj bi bila kršena, ker nezakonita volilna komisija ni upoštevala interesov po večjem številu volilnih enot, kar naj bi omogočilo večjo neposredno udeležbo državljanov - ne le predstavnikov političnih strank - v občinskem svetu.

- Določba 23. člena Ustave naj bi bila kršena s tem, da je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep vročilo šele 14.12.1994, torej po volitvah (4.12.1994) in s tem onemogočilo, da bi še pravočasno vložili ustavno pritožbo in zahtevali začasno odredbo.

2. Pritožniki še navajajo, da je KS s sodelovanjem v postopku predlaganja članov občinske volilne komisije želela doseči, da bi bila nova občina S. razdeljena na več volilnih enot. Če bi bila KS ena izmed volilnih enot, bi lahko na lokalnih volitvah predlagala svojo listo "apolitičnih" kandidatov in si s tem zagotovila svoj vpliv pri sestavi kandidatov za člane občinskega sveta. Predlagajo, da Ustavno sodišče odpravi izpodbijani sklep. Če pa odprava ni več možna, ker so bile volitve že opravljene, pa predlagajo, da Ustavno sodišče zaradi kršitve pravice iz 23. člena Ustave "to pravico vzpostavi vsaj simbolično in sicer s primerno simbolično odškodnino v višini 2.848.000,00 SIT". S temi sredstvi bi KS odprla poseben sklad in začela izdajati lokalno glasilo, ki bi ga prejemala brezplačno vsa gospodinjstva v novi občini.

3. Pritožniki v ustavni pritožbi se sklicujejo na določbe Statuta Skupščine Občine S. iz leta 1983 in določbe Statuta KS S. iz leta 1982, ki urejajo položaj krajevnih skupnosti.

B.

4. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zahtevo Sveta KS S. po 66. členu takrat veljavnega Zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - v nadaljevanju ZUS-77) zavrglo. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je Svet KS S. predlagal odpravo akta Republiške volilne komisije, s katerim je imenovala volilno komisijo za lokalne volitve v novi Občini S. Vrhovno sodišče v obrazložitvi ugotavlja, da akt o imenovanju volilne komisije ni upravni akt v smislu 6. člena ZUS-77, ampak dokončni posamični akt. Zato je Vrhovno sodišče vlogo KS S. štelo za zahtevo za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic po 66. členu ZUS-77. Vrhovno sodišče je zahtevo zavrglo, ker z izpodbijanim aktom krajevni skupnosti niso mogle biti kršene ustavne pravice iz 43. in 44. člena Ustave. Ustavne pravice iz 43. in 44. člena Ustave gredo le državljanom Republike Slovenije (izjemoma tujcem) in krajevna skupnost ni pooblaščena za zastopanje posameznikov pri uresničevanju teh pravic.

5. Ustavna pritožba je povezana s prvimi lokalnimi volitvami v Republiki Sloveniji, na katerih so bili izvoljeni organi novih občin, ustanovljenih z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94). Na podlagi takrat veljavnega 117. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93) so morale občinske skupščine po uveljavitvi Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94) sprejeti potrebne predpise za izvedbo prvih volitev v občinske svete in imenovati občinske volilne komisije. Če občinske skupščine občinskih volilnih komisij niso imenovale v petih dneh po uveljavitvi Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, je na podlagi 6. člena tega zakona, občinske volilne komisije imenovala Republiška volilna komisija. Kot je razvidno iz ustavne pritožbe in izpodbijanega sklepa, občinska skupščina ni imenovala v predpisanih rokih občinske volilne komisije za izvedbo volitev v novi Občini S. in je zato to storila Republiška volilna komisija.

6. Volilni organi vodijo in izvajajo volitve, na katerih lahko državljani uresničujejo volilno pravico iz 43. člena Ustave.

Volilni organi predvsem skrbijo za zakonito izvedbo volitev in omogočajo, da državljani lahko uresničijo to ustavno pravico.

Zakon o lokalnih volitvah daje občanom in organizacijam občanov pravico, da predlagajo člane za imenovanje občinske volilne komisije. Tako drugi odstavek 35. člena določa, da se predsednik volilne komisije in njegov namestnik imenujeta po možnosti izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov, ostali člani pa po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov. Zakon o lokalnih volitvah ne določa, da mora organ, ki je pristojen za imenovanje volilnih organov, upoštevati določene predloge za člane volilnih komisij in ne predvideva zoper akt o imenovanju volilne komisije pravnega sredstva. Zato je Vrhovno sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da zoper ta akt ni mogoče vlagati pravnih sredstev, predvidenih za sodno varstvo volilne pravice v Zakonu o lokalnih volitvah ( členi 96 - 112) in da je vlogo KS, ki jo je štelo za zahtevo za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic po 66. členu ZUS-77, zavrglo. KS (tako v prejšnjem komunalnem sistemu kot v sedanjem sistemu lokalne samouprave) ne more zastopati državljanov pri izvrševanju njihove volilne pravice iz 43. člena ali pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave in zato v njihovem imenu tudi ne more vlagati pravnih sredstev. Ker z odločitvijo Vrhovnega sodišča v izpodbijanem sklepu, s katerim ni priznalo KS S. pravice do sodnega varstva zaradi kršitve navedenih pravic, niso bile kršene v ustavni pritožbi zatrjevane ustavne pravice (43. in 44. člen Ustave), Ustavno sodišče ustavne pritožbe KS S. ni sprejelo v obravnavo. Prav tako ni bila kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. ZUS-77 za postopek o zahtevah iz 66. člena ni predpisoval, da mora sodišče postopati hitro ali brez odlašanja oziroma odločiti v 48 urah, kot je to določeno za varstvo volilne pravice. Zato so navedbe v ustavni pritožbi o kršitvi te ustavne pravice neutemeljene.

7. Pritožnika A. K. in I. Č. - R. sta vložila ustavno pritožbo ne samo v imenu KS S. (kot predsednik in tajnica) ampak tudi kot državljana, katerima naj bi bile z izpodbijanim sklepom kršene iste ustavne pravice kot krajevni skupnosti. Ustavno pritožbo lahko vloži le oseba, na katero se nanaša izpodbijani akt.

Pritožnika nista vložila zahteve za varstvo pravic, o katerih je bilo odločeno z izpodbijanim aktom. Ker se ustavna pritožba lahko vloži šele potem, ko je oseba, na katero se nanaša izpodbijani akt, izčrpala vsa pravna sredstva (51. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št.15/94), je Ustavno sodišče ustavno pritožbo, ki sta jo vložila pritožnika A. K. in I. Č. - R., zavrglo.

C.

8. Senat Ustavnega sodišča je sprejel 1. točko izreka na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena, 2. točko izreka pa na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednica Milojka Modrijan in sodnika dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan


Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
drugi akti
Datum vloge:
13.01.1995
Datum odločitve:
08.01.1999
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US19260