Up-51/99

Opravilna št.:
Up-51/99
Objavljeno:
Neobjavljeno | 06.01.2000
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2000:Up.51.99
Akt:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1134/98 z dne 16. 12. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 24/96 z dne 10. 4. 1998
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Izpodbijana odločitev sodišč ni brez razumne obrazložitve, zato jo ni mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno.

Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, ki za odločitev o zadevi ne morejo biti relevantni - torej dokazov za ugotovitev dejstev, ki, tudi, če bi se izkazala za resnična, ne bi mogla spremeniti njegove odločitve.

V postopku odločanja o motenju posesti sodišče ne more nuditi sodnega varstva pravice do varnega in dostojnega življenja.


Geslo:
Motenje posesti.

Motenje posesti, samopomoč.

Enako varstvo pravic, dolžnost izvajanja dokazov.

Pravica do sodnega varstva.
Pravna podlaga:
Ustava, 22., 23. čl.

Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 1 al. 2. odst. 55. čl.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-51/99

6. 1. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 6. januarja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1134/98 z dne 16. 12. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 24/96 z dne 10. 4. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1. Pritožnica navaja, da je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo njeno pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim je le-to ugotovilo, da je pritožnica motila C. C. (tj. v pravdi tožečo stranko) v njegovi soposesti stanovanjske hiše in ji naložilo, da mora tožeči stranki omogočiti nemoten vstop v stanovanjsko hišo in nadaljnjo souporabo le-te. Pritožnica naj bi ves čas postopka opozarjala na nasilje, grožnje in fizične napade, sodišči pa naj bi kljub temu ne upoštevali njenega sklicevanja na samopomoč. Meni, da je odločitev sporna, ker je sodišče ocenilo, da v danem primeru niso izkazani elementi, ki bi opravičevali samopomoč; prvostopno sodišče pa naj bi dokazov v tej smeri sploh ne izvedlo. S tem naj bi sodišče kršilo njeno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) pa naj bi ji bila kršena s tem, da je sodišče nudilo pravno varstvo le pravici do soposesti tožeče stranke, ne pa tudi pritožničini pravici do samopomoči.

Pritožnica predlaga tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega sklepa. Ta predlog pa utemeljuje z razlogi, podobnimi tistim, s katerimi je v pravdi utemeljevala samopomoč. 2. Ustavno sodišče ni inštanca rednim sodiščem, ki odločajo v pravdi, in ni pristojno presojati pravilnost ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. S trditvijo, da je v danih okoliščinah upravičena do samopomoči, pritožnica izpodbija pravilnost materialnopravnega stališča, ki sta ga zavzeli sodišči v pravdi zaradi motenja posesti. Pritožnica pa ni izkazala, da bi bila izpodbijana odločitev, ki temelji na stališču, da gre lahko na podlagi 76. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. - ZTLR) za samopomoč le glede varstva posesti, brez razumne pravne obrazložitve.

3. Pravica do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave se nanaša tudi na dokazni postopek, saj iz te pravice med drugim izhaja, da mora biti v dokaznem postopku zagotovljena enakopravnost strank, da ima stranka pravico predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, biti prisotna ob izvajanju dokazov ter postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter se izjaviti o rezultatih dokazovanja. Vendar pa iz Ustave ne izhaja, da bi sodišče moralo izvesti vse dokaze, ki jih predlaga stranka. Sodišče predvsem ni dolžno izvesti dokazov, ki za odločitev o zadevi ne morejo biti relevantni - torej dokazov za ugotovitev dejstev, ki, tudi če bi se izkazala za resnična, ne bi mogla spremeniti njegove odločitve. Sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga stranke obrazložiti. Ob teh izhodiščih se izkaže, da pritožničini očitki o kršitvi človekovih pravic v postopku niso utemeljeni. Sodišče resnično ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče. Iz vsebine ustavne pritožbe izhaja, da naj bi se izvedba tega dokaza nanašala na okoliščine, ki naj bi opravičevale samopomoč zaradi pritožničine varnosti, njenega osebnega dostojanstva in zaradi varnosti njenega sina, ne pa zaradi varstva njene posesti. Vendar pa, kot sta obrazložili že sodišči, izvedba tega dokaza ne bi vplivala na odločitev, saj gre v obravnavani zadevi za odločanje o tožbi zaradi motenja posesti. Zato je neutemeljen tudi pritožničin očitek, da bi ji sodišče moralo v postopku odločanja o motenju posesti nuditi sodno varstvo njene pravice do varnega in dostojnega življenja.

4. Z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožne ni sprejelo v obravnavo. Ker Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega sklepa ni bilo potrebno odločati.

5. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude


Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
drugi akti
Datum vloge:
18.02.1999
Datum odločitve:
06.01.2000
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US19875