Up-132/98

Opravilna št.:
Up-132/98
Objavljeno:
Neobjavljeno | 30.01.2001
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2001:Up.132.98
Akt:
Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 298/97 z dne 18. 2. 1998 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 122/97 z dne 7. 3. 1997 in sklepoma Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. P 56/96 z dne 25. 11. 1996 in dne 16. 12. 1996
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 298/97 z dne 18. 2. 1998 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 122/97 z dne 7. 3. 1997 in sklepoma Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. P 56/96 z dne 25. 11. 1996 in dne 16. 12. 1996 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Stališči sodišč, da je rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku prekluziven rok ter da je pravočasna prijava terjatve stečajnemu senatu potrebna tudi takrat, kadar je pravdni postopek glede te terjatve že v teku, nista v nasprotju z Ustavo. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe ni sprejelo.


Geslo:
Načelo enakosti pred zakonom.

Enako varstvo pravic.

Prijava terjatve v stečajnem postopku
Pravna podlaga:
Ustava, 14., 22. čl.

Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 1. al. 2. odst. 55. čl.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-132/98

30.1.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. Z., ki ju zastopa C. C., odvetnik v V. na seji senata dne 30. januarja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 298/97 z dne 18. 2. 1998 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 122/97 z dne 7. 3. 1997 in sklepoma Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. P 56/96 z dne 25. 11. 1996 in dne 16. 12. 1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1. Pritožnika sta v pravdnem postopku od toženca, gradbenega podjetja, zahtevala plačilo denarnega zneska zaradi neizpolnitve obveznosti iz kupoprodajne pogodbe. V teku postopka pred Okrožnim sodiščem je bil zoper toženca začet stečajni postopek, zato je sodišče pravdo prekinilo. Po tem, ko je toženčev stečajni upravitelj izjavil, da prevzema postopek, je sodišče izdalo sklep o nadaljevanju postopka in v ponovljenem odločanju po izvedeni glavni obravnavi zavrglo tožbo pritožnikov.

Ugotovilo je, da pritožnika za tožbo nimata pravnega interesa, ker v stečajnem postopku nista pravočasno prijavila svoje terjatve in je bila zato njuna prijava terjatve zavržena. Višje in Vrhovno sodišče sta tak sklep prvostopenjskega sodišča potrdila.

2. V ustavni pritožbi pritožnika izpodbijata navedene sodne odločbe in zatrjujeta, da jima je bila z njimi kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Ne strinjata se s stališčem sodišč, da je rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku prekluziven. Navajata, da je bil pritožnik v času, ko je potekel rok za prijavo terjatve, v bolnišnici, za kar sta predložila tudi dokazila. Menita, da sklep stečajnega senata o napotitvi na pravdo ne more biti odločilnega pomena, saj je zoper toženo stranko tako ali tako že tekel pravdni postopek.

3. Pritožnika v ustavni pritožbi le ponavljata svoje očitke iz pravde in z njimi oporekata materialnopravni pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in zato ni pristojno presojati, ali so sodišča pravilno ugotovila dejansko stanje in uporabila materialno in procesno pravo. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnika nista izkazala in tudi Ustavno sodišče jih na podlagi presoje njunih navedb in priloženih sklepov ni ugotovilo.

4. V čem vidita zatrjevano kršitev pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člen Ustave) pritožnika ne pojasnita. Njune navedbe iz ustavne pritožbe bi se za ustavnopravno relevantne lahko izkazale z vidika pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je poseben izraz pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave in med drugim vsebuje prepoved sodniške samovolje pri odločanju. Kršitev te pravice bi bila podana, če bi Ustavno sodišče ugotovilo, da so izpodbijani sklepi očitno napačni in brez razumne pravne obrazložitve. Tega pa izpodbijanim sklepom ni mogoče očitati. V ustavni pritožbi grajano stališče, da je rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku prekluziven rok, temelji na uporabi jasnih določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - ZPPSL), kar izhaja iz obrazložitev izpodbijanih sklepov. Že Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, da je bil pritožnik v času, ko je potekel rok za prijavo terjatev, v bolnišnici. Pritožnikoma je pojasnilo, da razlogov za zamudo prijave terjatve v stečajnem postopku ne moreta uspešno uveljavljati v pravdi. Razumno, obrazloženo in v skladu s sodno prakso je tudi stališče sodišč, da je pravočasna prijava terjatve stečajnemu senatu potrebna tudi takrat, kadar je pravdni postopek glede te terjatve že v teku.

5. Ker pritožnikoma z izpodbijanimi sklepi očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude


Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
11.05.1998
Datum odločitve:
30.01.2001
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US20607