U-I-234/03

Opravilna št.:
U-I-234/03
Objavljeno:
Neobjavljeno | 15.01.2004
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2004:U.I.234.03
Akt:
Zakon o popravi krivic (Uradni list RS, št. 47/01 ur.p.b.) (ZPKri)
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 47/01 ur.p.b.) se zavrne.
Evidenčni stavek:
Ni utemeljeno trditi, da bi bilo v neskladju z Ustavo (pač z načelom enakosti pred zakonom, drugi odstavek 14. člena Ustave) že dejstvo, da je zakonodajalec upravičenja iz statusa bivšega političnega zapornika uredil drugače kot upravičenja iz statusa žrtve vojnega nasilja. Razumen razlog za to je imel zakonodajalec že v dejstvu, da mu ureditev posebnega varstva žrtev vojnega nasilja narekuje Ustava (v tretjem odstavku 50. člena), medtem ko se je za zakonsko popravo krivic, storjenih bivšim političnim zapornikom, odločil sam. Ustavno načelo enakosti pa zakonodajalcu res nalaga, da na enake dejanske stanove veže iste pravne nasledke, hkrati pa, da različne dejanske stanove ureja primerno različno. Obravnavana statusa urejata različne dejanske stanove. Zato je zatrjevanje neskladja z Ustavo, ker se tudi njuni ureditvi med seboj razlikujeta, očitno neutemeljeno.
Geslo:
1.5.51.1.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
Pravna podlaga:
Člen 14.2, Ustava [URS]

Člen 26.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-234/03-4
15. 1. 2004
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ivana Krambergerja iz Zreč na seji dne 15. januarja 2004
 
sklenilo:
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 47/01 ur.p.b.) se zavrne.
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. Pobudnik v utemeljitev svojega pravnega interesa za izpodbijanje Zakona o popravi krivic (v nadaljevanju ZPKri) in posebej njegovega 3. člena navaja, da je bil po drugi svetovni vojni obsojen na smrt in da se je po 2. 1. 1946 zoper njega začela izvršitev smrtne obsodbe: izpostavljen je bil lakoti, žeji, mrazu, prevažanju z živinskimi vagoni in večina jih je v 18 dneh pomrla. Navede tudi, da mu je čas bivšega političnega zapornika pravično priznan. Iz njegove vloge pa izhaja, da ni zadovoljen s statusom bivšega političnega zapornika, ker ta (očitno da po svojih upravičenjih) ni izenačen s statusom žrtev vojnega nasilja. Zaradi tega se počuti podcenjevanega in diskriminiranega. Meni, da je 3. člen ZPKri v neskladju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).
 
B.
 
2. Člen 3 ZPKri določa, kateri so zlasti povojni predpisi, na podlagi katerih je lahko bila bivšim političnim zapornikom odvzeta svoboda. Čeprav pobudnik ne navede, po katerih predpisih je bila svoboda odvzeta njemu, izhaja iz njegovih navedb, da je z zahtevo za status bivšega političnega zapornika uspel, iz česar je treba sklepati, da so bile določbe izpodbijanega člena uporabljene v prid njegovim pravicam. To izhaja tudi iz njegovih navedb v prejšnji pobudi, o kateri je Ustavno sodišče odločilo s sklepom št. U-I-32/03 z dne 6. 11. 2003. Če torej zatrjuje neustavnost tistega, kar je vsebina 3. člena ZPKri, za tako izpodbijanje nima pravnega interesa. Če pa bi očitek neustavnosti veljal dejstvu, da 3. člen ne navede še katerega predpisa, bi pobude ne bilo mogoče obravnavati, ker pobudnik ni navedel, za kateri predpis gre.
 
3. Ustavno sodišče je preizkusilo še očitek pobudnika, da ZPKri ni v skladu z ustavnim načelom enakosti, ker status bivšega političnega zapornika po svojih upravičenjih ni enak statusu žrtve vojnega nasilja.
 
4. Tudi ob tej pobudi Ustavno sodišče opozarja, da sodita tako zakonska ureditev statusa žrtve vojnega nasilja kot zakonska ureditev statusa bivšega političnega zapornika, in zato tudi ureditev razmerja med upravičenji iz tega in onega statusa, v območje, na katerem ima zakonodajalec nujno zelo široko polje prostega odločanja. Na takem območju se mora ustavnosodna presoja omejevati le na vprašanje, ali je imel zakonodajalec za ureditev, za kakršno se je odločil, razumne razloge, in ali izpodbijane določbe niso v neskladju z namenom zakona.
 
5. Ni utemeljeno trditi, da bi bilo v neskladju z Ustavo (pač z načelom enakosti pred zakonom, drugi odstavek 14. člena Ustave) že dejstvo, da je zakonodajalec upravičenja iz statusa bivšega političnega zapornika uredil drugače kot upravičenja iz statusa žrtve vojnega nasilja. Razumen razlog za to je imel zakonodajalec že v dejstvu, da mu ureditev posebnega varstva žrtev vojnega nasilja narekuje Ustava (v tretjem odstavku 50. člena), medtem ko se je za zakonsko popravo krivic, storjenih bivšim političnim zapornikom, odločil sam. Ustavno načelo enakosti pa zakonodajalcu res nalaga, da na enake dejanske stanove veže iste pravne nasledke, hkrati pa, da različne dejanske stanove ureja primerno različno. Obravnavana statusa urejata različne dejanske stanove. Zato je zatrjevanje neskladja z Ustavo, ker se tudi njuni ureditvi med seboj razlikujeta, očitno neutemeljeno.
 
6. Preizkus pobude je torej pokazal, da je očitno neutemeljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.
 
C.
 
7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
Predsednica
dr. Dragica Wedam Lukić
 
zanjo
Podpredsednik
dr. Janez Čebulj
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Ivan Kramberger, Zreče
Datum vloge:
04.12.2003
Datum odločitve:
15.01.2004
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev
Dokument:
US23008