Up-219/03

Opravilna št.:
Up-219/03
Objavljeno:
Neobjavljeno | 12.01.2005
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2005:Up.219.03
Akt:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 176/2002 z dne 30. 1. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 913/2000 z dne 7. 11. 2001 in s sodbo Okrajnega sodišča v Tolminu št. P 4/99 z dne 8. 6. 2000
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 176/2002 z dne 30. 1. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 913/2000 z dne 7. 11. 2001 in s sodbo Okrajnega sodišča v Tolminu št. P 4/99 z dne 8. 6. 2000 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pritožničin očitek, da so ji bile kršene pravice, ki jih ima stranka v postopku, in sicer predvsem glede upoštevanja novih dejstev in novih dokazov v pritožbenem in revizijskem postopku, je neutemeljen. Zgolj dejstvo, da se pritožnica ne strinja s stališči sodišča, pa za utemeljitev kršitve pravice iz 22. člena Ustave ne zadošča.


Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.

5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).

5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
Pravna podlaga:
Člen 14.2, 22, Ustava [URS]

Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-219/03-5

12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 23. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 176/2002 z dne 30. 1. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 913/2000 z dne 7. 11. 2001 in s sodbo Okrajnega sodišča v Tolminu št. P 4/99 z dne 8. 6. 2000 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1. V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je ustavna pritožnica (v pravdi tožnica) zahtevala plačilo mesečne rente zaradi posledic poškodbe pri delu, in sicer za čas od 1. 4. 1994 do 31. 12. 1995 po 10.000 SIT, od 1. 1. 1998 dalje pa po 25.000 SIT mesečno. Zoper prvostopenjsko sodbo se je pritožnica pritožila, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnica je nato vložila tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

2. V ustavni pritožbi pritožnica izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Obširno pojasnjuje svoje videnje dejanskega stanja, s katerim v pravdi ni uspela. Sodiščem očita, da so namenoma napačno razlagala in priredila njene navedbe v tožbi, pritožbi in reviziji. Pritožnica zatrjuje, da so ji bile kršene pravice, ki jih ima stranka v postopku.

Meni, da bi moralo sodišče na podlagi tretjega odstavka 226. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti priskrbeti podatke od Zavoda za zaposlovanje, ki naj bi potrjevali, da je druga tožena stranka v spornem času prijavila potrebo po zaposlitvi 20 novih delavcev. Višje in Vrhovno sodišče bi po mnenju pritožnice morali upoštevati listine, ki jih je predložila v pritožbenem in revizijskem postopku, saj naj bi določbe ZPP to omogočale. Pritožnica zatrjuje, da so sodišča namenoma spregledala dve zelo pomembni dejstvi, in sicer da se je imela namen ponovno zaposliti pri drugi toženi stranki, in da je bil delodajalec tisti, ki je prekinil vzročno zvezo, saj pritožnice ob razpisu za nova delovna mesta ni sprejel na delo, kljub temu da se je to zavezal storiti. Po mnenju pritožnice bi morali Višje in Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava in onemogočiti vsako zlorabo pravic. Z izpodbijanimi sodbami naj bi bile v škodo pritožnice kršene pravice iz drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave.

B.

3. Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne in procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodb in tudi ne v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče presoja le, ali so bile z izpodbijanimi sodbami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pritožnica ne izkaže.

4. Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), bi bil lahko pomemben očitek pritožnice, da so ji bile kršene pravice, ki jih ima stranka v postopku, in sicer predvsem glede upoštevanja novih dejstev in novih dokazov v pritožbenem in revizijskem postopku. Vendar je ta njen očitek neutemeljen. Višje sodišče je pritožnici pojasnilo, da bi morala glede dokazov, priloženih pritožbi, izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogla predložiti do konca glavne obravnave. V zvezi s pritožničinim zatrjevanjem, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti priskrbeti podatke od Zavoda za zaposlovanje, je Višje sodišče obrazložilo, da mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, ali pa izkazati, da sama te listine ni mogla pridobiti. Kot je ugotovilo Višje sodišče, je pritožnica uspela pridobiti listino, na katero se je sklicevala, vendar prepozno. Tem stališčem je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče in v svoji sodbi poudarilo, da je za odločitev v obravnavanem primeru pravno odločilna ugotovitev, da je pritožnica po svoji volji izgubila delo pri drugi toženi stranki in je s tem pretrgala vzročno zvezo med poškodbo in izgubo plače. Vrhovno sodišče je pritožnici pojasnilo, da bi bile njene trditve utemeljene le, če bi ji delovno razmerje pri drugi toženi stranki prenehalo proti njeni volji. Zgolj dejstvo, da se pritožnica ne strinja z navedenimi stališči sodišč, pa za utemeljitev kršitve pravice iz 22. člena Ustave ne zadošča.

5. Ker očitno ne gre za kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger


Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
14.04.2003
Datum odločitve:
12.01.2005
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US24290