P-2/05

Opravilna št.:
P-2/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 10.02.2005
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2005:P.2.05
Akt:
Spor o pristojnosti
Izrek:
Za odločanje o zahtevi A. A., B. B. in C. C. za denacionalizacijo nedograjene stanovanjske hiše, ob podržavljenju stoječe na parc. št. 307/5 in 307/6 k.o. Ž. Ž., je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
Evidenčni stavek:
Ker je šlo v konkretni zadevi za pravni posel v smislu 5. člena Zakona o denacionalizaciji, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče. 
Geslo:
1.3.52.1.3 - Ustavno sodstvo - Pristojnost - Odločitev - V sporu o pristojnosti - Med sodišči in drugimi državnimi organi.
1.5.51.3.3 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - Odločitve v drugih postopkih - Odločitev o tem, kateri organ je pristojen.
5.3.36.4 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do lastnine (33, 67) - Privatizacija.
Pravna podlaga:
Člen 33, Ustava [URS]
Člen 61.4, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
P-2/05-4 
10. 2. 2005  
ODLOČBA 
 
Ustavno sodišče je v postopku za odločitev o sporu glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Murski Soboti, na seji dne 10. februarja 2005 
 
 
odločilo: 
 
Za odločanje o zahtevi A. A., B. B. in C. C. za denacionalizacijo nedograjene stanovanjske hiše, ob podržavljenju stoječe na parc. št. 307/5 in 307/6 k.o. Ž. Ž., je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti. 
 
 
Obrazložitev 
 
A. 
 
1. Pravni prednik predlagateljev je v svojem imenu in v imenu pravnih naslednikov bivših solastnikov pri upravnem organu vložil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin. Upravni organ je z dopisom z dne 3. 3. 2002 Okrajnemu sodišču v Murski Soboti odstopil v reševanje del zahtevka, ki se nanaša na nedograjeno stanovanjsko hišo. Nepremičnino naj bi prejšnji solastniki s pogodbo prodali Splošno gradbenemu podjetju Č.; pogodba naj bi bila prisilno sklenjena. 
 
2. Okrajno sodišče meni, da je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo navedenih nepremičnin pristojna Upravna enota Murska Sobota, ker naj bi šlo za podržavljenje bodisi na način iz 4. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) bodisi za primer podržavljenja iz 3. člena ZDen. Okrajno sodišče navaja, da iz predloženih listin ne izhaja, da bi bil pravni posel sklenjen. Od kupne pogodbe je namreč na voljo le prva stran (na kateri ni podpisov pogodbenih strank). Iz poizvedovalnega zapisnika št. Rz 311/72-2476 z dne 14. 11. 1973 je razvidno le, da so se vse parcele v tem zemljiškoknjižnem vložku kot družbena lastnina s "koristnikom" SGP Konstruktor Maribor, TOZD "Pomurje", Murska Sobota (za katerega Okrajno sodišče navaja, da je bil pravni naslednik podjetja Č.), vknjižile na podlagi obstoječega posestnega stanja. Zato Okrajno sodišče meni, da je šlo za prenos lastninske pravice brez pravnega naslova, tj. za primer iz 4. člena ZDen. Če pa je bila pogodba vendarle sklenjena, naj bi šlo za podržavljenje na podlagi predpisa iz 3. člena ZDen, ker naj bi šlo za pogodbo, ki je nadomeščala razlastitev.  
 
 
B. 
 
3. ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen). 
 
4. V obravnavanem primeru je vložena zahteva za denacionalizacijo nedograjene stanovanjske hiše, ki je ob podržavljenju stala na parc. št. 307/5 in 307/6 k.o. Ž. Ž. Iz listin v spisu Okrajnega sodišča v Murski Soboti je razvidno, da sta bili ti dve parceli na ime prejšnjih lastnikov vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 932 k.o. Ž. Ž. in da sta bili nacionalizirani z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 – v nadaljevanju ZNNZGZ). V 9. točki 3. člena ZDen je določeno, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi ZNNZGZ, upravičenci do denacionalizacije. Na podlagi ZNNZGZ so bila gradbena zemljišča nacionalizirana že z uveljavitvijo zakona. Do njihovega odvzema iz posesti pa je lahko prišlo tudi kasneje. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02 in OdlUS XI, 87) ob presoji ustavnosti 4. člena ZDen ugotovilo, da je upravičenost do denacionalizacije glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti (13. in 16. točka obrazložitve citirane odločbe). Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem, pa prideta v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen (15. točka obrazložitve navedene odločbe).  
 
5. V obravnavanem primeru gre za zahtevo za denacionalizacijo ne le nacionaliziranega zemljišča, temveč tudi zgradbe, ki ni bila nacionalizirana ne na podlagi ZNNZGZ ne podržavljena na podlagi kakšnega drugega predpisa iz 3. in 4. člena ZDen. Če je bila na nacionalizirani gradbeni parceli zgradba, ki ni bila nacionalizirana, je imel njen lastnik pravico do brezplačnega uživanja zemljišča vse dotlej, dokler je na tem zemljišču stala zgradba (37. člena ZNNZGZ). To pomeni, da imetniku pravice brezplačnega uživanja oziroma uporabe zemljišča ni bilo mogoče odvzeti, dokler je na njem stala zgradba v njegovi lasti. Do odvzema je lahko prišlo le ob podržavljenju zgradbe. Prav tako je do prenosa pravice na zemljišču prišlo vedno ob prenosu lastninske pravice na stavbi. Zato je v obravnavani zadevi odločitev o pristojnosti odvisna od pravne podlage za prenos lastninske pravice na nedograjeni stanovanjski hiši.[1] 
 
6. Po mnenju upravnega organa so prejšnji solastniki omenjeno zgradbo prodali s pogodbo, ki naj bi bila "prisilno" sklenjena. Okrajno sodišče pa meni, da je šlo v obravnavanem primeru za prenos lastninske pravice brez pravnega naslova, torej na način, ki je po 4. členu ZDen podlaga za uveljavljanje denacionalizacije, ker naj bi iz listin ne izhajalo, da je bil pravni posel sklenjen. Po navedbah predlagajoče stranke naj pogodba ne bi bila podpisana, od kupne pogodbe pa naj bi bila na voljo le prva stran (na kateri ni podpisov pogodbenih strank). Obenem Okrajno sodišče dopušča možnost, da je bila kupna pogodba sklenjena, vendar meni, da gre za "situacije, predvidene v 3. členu ZDen". Zakaj naj bi šlo za podržavljenje na podlagi enega izmed predpisov iz 3. člena ZDen kljub temu, da je bila pogodba sklenjena, sodišče ne pojasni. Navaja pa, da iz 6. točke kupne pogodbe izhaja, da je bila sklenjena namesto razlastitve in povzema navedbe nasprotne udeleženke (Slovenske odškodninske družbe) o tem, da naj bi se v sodni praksi izoblikovalo stališče, po katerem ni šlo za pogodbeni prenos, če pogodba nadomešča razlastitev. Takega stališča pa v ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ni. Iz sodnih odločb Vrhovnega sodišča, objavljenih v elektronski podatkovni zbirki IUS-INFO, je razvidno, da gre tudi v primerih, ko je bila sklenjena pogodba namesto razlastitve, za denacionalizacijo na podlagi 5. člena ZDen. Poleg tega je Vrhovno sodišče že na občni seji dne 22. in 23. 6. 1993 sprejelo pravno mnenje, po katerem podlaga iz 5. člena ZDen velja le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen.[2]  
 
7. V 5. točki predložene kopije dela pogodbe je navedeno, da je "za nakup predmetne nedograjene stanovanjske hiše dal potrditev svet za finance in družbeni plan pri OBLO M. Sobota z odločbo z dne 13/4-1959 številka 07-1781/1-1959". Iz 6. točke pa je razvidno, da je šlo za sklepanje pravnega posla, ki je v smislu 57. člena Zakona o razlastitvi iz leta 1957 (Uradni list FLRJ, št. 12/57) "prost vseh davščin in taks". Zakona o razlastitvi iz leta 1957 ni med predpisi, naštetimi v 3. členu ZDen, sodi pa v časovni okvir predpisov iz 4. člena ZDen. Za odločanje o denacionalizaciji premoženja, ki je v državno last prešlo na podlagi pogodbe, ki je nadomeščala razlastitev, je pristojno sodišče tudi v primerih, ko je pogodba nadomeščala razlastitev po predpisu, ki ni naveden v 3. členu ZDen. Zatrjevano dejstvo, da je bila pogodba, ki je nadomeščala razlastitev, sklenjena "prisilno", kvečjemu potrjuje, da gre za pravni posel v smislu 5. člena ZDen, ne pa da je šlo za podržavljenje na način iz 4. člena ZDen.  
 
8. Iz listin v spisu št. N 12/2002 ne izhaja, da bi v obravnavanem primeru šlo za podržavljenje na podlagi enega izmed predpisov iz 3. ali 4. člena ZDen. Prav tako iz teh listin ne izhaja, da bi šlo za podržavljenje brez pravnega naslova (tj. na način iz 4. člena ZDen). Okoliščin, v katerih naj bi prišlo do odvzema premoženja na ta način, udeleženci v postopku tudi niso navajali. Dejstvo, da je iz poizvedovalnega zapisnika iz leta 1973 razvidno, da so se nepremičnine v zemljiško knjigo vknjižile kot družbena lastnina, s pravico "koriščenja" določene delovne organizacije, na podlagi obstoječega posestnega stanja, samo po sebi ne potrjuje, da je šlo za podržavljenje brez pravnega naslova. Zapisnik je bil sestavljen v postopku "naprave nove zemljiške knjige", v katerem se je v zemljiškoknjižne vložke preneslo vse, kar so obsegali posestni listi. Vknjižba oziroma vpis družbene lastnine pa ni imel konstitutivnega učinka, temveč le deklaratornega. Vpis v zemljiško knjigo ni bil določen kot pridobitni način za prenos zasebne lastnine v družbeno niti v primerih, ko je nepremičnina iz zasebne v družbeno lastnino prešla na podlagi pravnega posla. 
 
9. Tudi Okrajno sodišče dopušča možnost, da je bila pogodba sklenjena. V spisu se nahajajo listine, iz katerih izhaja, da so solastniki obravnavano nepremičnino prodali leta 1959. To so: uradni zaznamek v rokopisu uradne osebe upravnega organa z dne 8. 8. 1964, dopis načelnika oddelka za finance Skupščine Občine Murska Sobota št. 436-29/64-5 z dne 20. 11. 1964, odločba Odborniške komisije za reševanje pritožb v upravnem postopku pri Skupščini Okraja Maribor št. 3-453-28/64 z dne 9. 12. 1964. V uradnem zaznamku je navedeno, da so bili solastniki zgradbe št. 48 v D na dan 26. 12. 1958 tudi "solastniki nedograjene stavbe v Murski Soboti, katero so prodali Č.". V dopisu z dne 20. 11. 1964 je načelnik omenjenega oddelka Skupščine Občine Murska Sobota sporočil Skupščini Občine okraja Maribor, da so "solastniki D." gradbenemu podjetju Č. s kupno pogodbo, sklenjeno leta 1959, prodali nedograjeno zgradbo na parcelah št. 307/5 in 307/6 ter dogovorjeno kupnino v celoti prejeli po solastniških deležih. Na navedbe v tem sporočilu se sklicuje tudi omenjena odločba z dne 9. 12. 1964. Zgolj na podlagi tega, da je predložena le prva stran pogodbe, na kateri ni podpisov strank, še ni mogoče sklepati, da pogodba ni bila sklenjena. 
 
10. Glede na to, da Okrajno sodišče tudi ne navaja okoliščin, v katerih naj bi prišlo do odvzema premoženja brez pravnega naslova, iz predloženih listin pa izhaja, da je bil pravni posel sklenjen, je za odločanje o denacionalizaciji nedograjene stanovanjske hiše, ki je ob podržavljenju stala na parc. št. 307/5 in 307/6, pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.  
 
 
C. 
 
11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in četrti alineji drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno. 
 
 
Predsednik 
dr. Janez Čebulj 
 
 
 
Opombi: 
[1]Podobno kot v zadevi št. P-1/04, o kateri je Ustavno sodišče odločilo z odločbo z dne 5. 2. 2004 (Uradni list RS, št. 10/04 in OdlUS XIII, 3). 
[2]Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. 1/93. 
Vrsta zadeve:
spori o pristojnosti
Vrsta akta:
drugi akti
Vlagatelj:
Okrajno sodišče v Murski Soboti
Datum vloge:
14.01.2005
Datum odločitve:
10.02.2005
Vrsta odločitve:
odločba
Vrsta rešitve:
določitev pristojnega organa
Dokument:
US24369