Up-569/03

Opravilna št.:
Up-569/03
Objavljeno:
Neobjavljeno | 11.02.2005
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2005:Up.569.03
Akt:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 805/2002 z dne 5. 6. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 357/2000 z dne 30. 1. 2002
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 805/2002 z dne 5. 6. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 357/2000 z dne 30. 1. 2002 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Za kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave bi šlo le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Izpodbijani sodbi temeljita na stališču, da pritožniku ni uspelo dokazati lastništva osebnega avtomobila, katerega vrnitev zahteva od tožencev. To stališče samo po sebi ne posega na raven ustavne pravice do zasebne lastnine.  
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.36 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do lastnine (33, 67).
Pravna podlaga:
Člen 33, 67, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-569/03-4 
11. 2. 2005 
 
S K L E P 
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 25. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)  
 
sklenilo: 
 
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 805/2002 z dne 5. 6. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 357/2000 z dne 30. 1. 2002 se ne sprejme.  
 
Obrazložitev 
 
1. V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je ustavni pritožnik (v pravdi tožnik) zahteval ugotovitev, da je lastnik osebnega avtomobila znamke Audi in da sta mu toženca solidarno dolžna izročiti vozilo v posest ter mu obenem izročiti tudi prometno dovoljenje. Ugotovilo je, da ne gre za vozilo, ki naj bi bilo pritožniku ukradeno. Zoper prvostopenjsko sodbo je pritožnik vložil pritožbo. Višje sodišče je pritožbo v delu, ki se nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku, zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Delno pa je pritožbi ugodilo in spremenilo prvostopenjsko odločitev glede pravdnih stroškov.  
 
2. Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Zatrjuje kršitev 67. člena Ustave. Meni, da (Višje) sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti na mnenje izvedenca, čigar strokovnost je bila z naknadno pridobljenimi dokazi izpodbita. Pritožnik zatrjuje, da mu je bila v sodnem postopku odvzeta lastninska pravica na spornem osebnem avtomobilu. Meni, da zgolj zaradi nestrokovnosti izvedenca ne more izgubiti svoje lastnine. Predlaga razveljavitev obeh izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. 
 
3. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in se ne more spuščati v pravilnost dokazne ocene sodišča. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. 
 
4. Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do zasebne lastnine iz 67. člena Ustave (pravilno iz 33. člena Ustave) in jo utemeljuje s tem, da mu je bila v sodnem postopku odvzeta lastninska pravica na spornem osebnem avtomobilu, ker je (Višje) sodišče svojo odločitev v celoti oprlo na mnenje izvedenca, čigar strokovnost je bila z naknadno pridobljenimi dokazi izpodbita. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da očitek o nepravilnosti izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, sam po sebi še ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice. Za kršitev pravice do zasebne lastnine bi šlo le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Izpodbijani sodbi temeljita na stališču, da pritožniku ni uspelo dokazati lastništva osebnega avtomobila, katerega vrnitev zahteva od tožencev. To stališče samo po sebi ne posega na raven ustavne pravice do zasebne lastnine. Pritožnikov subjektivni občutek krivice, ki izhaja iz nezadovoljstva z odločitvijo sodišča, pa tudi ne zadošča za sklep, da je bila kršena pravica iz 33. člena Ustave.  
 
5. Ker očitno ne gre za kršitev pravice iz 33. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.  
 
6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.  
 
Predsednica senata 
mag. Marija Krisper Kramberger 
 
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
26.08.2003
Datum odločitve:
11.02.2005
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US24378