Up-152/03

Opravilna št.:
Up-152/03
Objavljeno:
Neobjavljeno | 11.02.2005
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2005:Up.152.03
Akt:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 131/2002 z dne 18. 12. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 123/00 z dne 14. 11. 2001 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 419/97 z dne 25. 11. 1999
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 131/2002 z dne 18. 12. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 123/00 z dne 14. 11. 2001 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 419/97 z dne 25. 11. 1999 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče v postopku preizkusa ustavne pritožbe ne preizkuša kršitev materialnega prava samih po sebi. Sodišču, ki pravilnost zavrnitve zahtevka za priznanje stanovanjske pravice, utemeljuje z navedbo, da tožeča stranka nima statusa uporabnika stanovanja in pri tem zgolj pojasnjuje, da med uporabniki zakon ni predvidel razvezanih zakoncev, ni mogoče očitati kršitve določbe prvega odstavka 14. člena Ustave. Kršitve pravice do enakega varstva pravic ni mogoče utemeljiti zgolj z nestrinjanjem s sodno odločbo. Kršitve človekovih pravic, ki naj bi jih zagrešilo Vrhovno sodišče pri odločanju o reviziji, ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na odločanje o zahtevku, ki ni bil predmet revizijskega preizkusa. Iz 78. člena Ustave neposredno ne izhaja določena konkretna individualna človekova pravica. 
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
5.3.12 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Osebna varnost (34).
5.4.14 - Temeljne pravice - Ekonomske, socialne in kulturne pravice - Pravica do socialne varnosti (50).
5.4.13 - Temeljne pravice - Ekonomske, socialne in kulturne pravice - Pravica do stanovanja (78).
Pravna podlaga:
Člen 14.2, 34, 50, 78, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-152/03-5  
11. 2. 2005  
SKLEP 
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 25. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)  
sklenilo: 
 
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 131/2002 z dne 18. 12. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 123/00 z dne 14. 11. 2001 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 419/97 z dne 25. 11. 1999 se ne sprejme. 
Obrazložitev 
 
A. 
 
1. Ustavni pritožnik, ki je po razvezi – dokler mu razvezana žena ne bi zagotovila najpotrebnejših prostorov – še nadalje ostal v stanovanju, je s tožbo na podlagi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. – v nadaljevanju SZ) zahteval odkup stanovanja oziroma sklenitev najemne pogodbe za to stanovanje. Oba zahtevka je sodišče prve stopnje zavrnilo, zavrnilo pa je tudi zahtevka prve tožnice (razvezane žene, ki ji je bila ob razvezi dodeljena stanovanjska pravica na tem stanovanju) za odkup stanovanja oziroma sklenitev najemne pogodbe z utemeljitvijo, da je zaradi prenehanja uporabe stanovanja izgubila stanovanjsko pravico. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo, ugodilo pa je pritožbi prve tožnice in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, v katerem je sodišče odločilo o njenih tožbenih zahtevkih. Ocenilo je, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede dejstva, ali je šlo za prostovoljno ali prisilno prenehanje uporabe stanovanja ter s tem v zvezi za izgubo stanovanjske pravice. Vrhovno sodišče je pritožnikovo revizijo v delu, ki se nanaša na zahtevek za odkup stanovanja zavrnilo, v ostalem pa zavrglo. 
 
2. Pritožnik izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča ter navaja, da je sodišče napačno uporabilo določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list RS, št. 35/82 in nasl. – v nadaljevanju ZSR), ki so urejale prehod stanovanjske pravice od imetnika te pravice na druge osebe. Zatrjuje, da je sodišče pri odločitvi, da ni pridobil stanovanjske pravice, izhajalo iz njegovega statusa razvezanega zakonca. Zaradi take napačne uporabe ZSR naj bi bil zavrnjen tudi njegov zahtevek za odkup stanovanja na podlagi določb SZ. Vrhovnemu sodišču očita, da je zaradi upoštevanja njegove osebne okoliščine (status razvezanega zakonca) pri odločanju kršilo pravico do enakosti pred zakonom. Ker je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi prve tožnice, naj bi bil v razmerju do nje v neenakopravnem položaju. Pritožnik zatrjuje, da bi bil v primeru, če bi prva tožnica v nadaljevanju pravde uspela z zahtevkom za odkup stanovanja, izenačen s položajem tistega, ki stanovanje zaseda brez pravnega naslova. Zato naj bi mu bila kršena pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, pravica do socialne varnosti ter pravica do primernega stanovanja. 
 
B. 
 
3. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanj, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.  
 
4. Z navedbo, da je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi odločanja na podlagi njegove osebne okoliščine (statusa razvezanega zakonca), pritožnik smiselno zatrjuje kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da pritožnik ni bil uporabnik stanovanja po ZSR, zaradi česar po odselitvi imetnice stanovanjske pravice ni mogel pridobiti stanovanjske pravice in pravice do odkupa stanovanja. Odločitev sodišča torej ne temelji na diskriminatorni okoliščini, na katero se sklicuje pritožnik, pač pa na ugotovitvi, da ni izpolnjeval zakonskih pogojev za pridobitev statusa uporabnika in z njim povezane stanovanjske pravice. Tako se pokaže ta očitek Vrhovnemu sodišču kot očitno neutemeljen. Kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) pritožnik utemeljuje s tem, da bo prva tožnica glede na rezultat v pravdi v boljšem položaju. Tudi ta očitek je neutemeljen, saj gre za različna pravna položaja, ki ju ni mogoče primerjati.  
 
5. Kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) in pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave) ter kršitev " pravice " do primernega stanovanja ( 78. člen Ustave) pritožnik utemeljuje s poslabšanjem svojega položaja, če bi prva tožnica uspela z zahtevkom za odkup stanovanja. Odločanje o tem zahtevku ni bilo predmet revizijskega odločanja, zato ustavni pritožnik s tem ne more utemeljevati kršitev 34. in 50. člena Ustave. Glede zatrjevane kršitve " pravice " do primernega stanovanja pa je treba povedati, da Ustava v 78. členu sicer določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje, vendar iz te določbe neposredno ne izhaja nobena konkretna individualna človekova pravica. 
 
6. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje ustavni pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. 
 
C. 
 
7. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.  
 
Predsednica senata 
mag. Marija Krisper Kramberger 
 
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
24.03.2003
Datum odločitve:
11.02.2005
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US24386