Up-790/03

Opravilna št.:
Up-790/03
Objavljeno:
Neobjavljeno | 22.03.2005
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2005:Up.790.03
Akt:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 75/2003 z dne 29. 9. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 208/98 z dne 24. 9. 2002
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 75/2003 z dne 29. 9. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 208/98 z dne 24. 9. 2002 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati samovoljnosti. Tako sodišče prve stopnje kot tudi Višje sodišče sta namreč navedli bistvene pravne razloge za svojo odločitev. 
 
Očitek o nepravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in nezakonitosti (zaradi napačne uporabe materialnega prava) izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, tudi če bi bil utemeljen, sam po sebi še ne izkazuje kršitve ustavne pravice do zasebne lastnine.  
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
5.3.36 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do lastnine (33, 67).
Pravna podlaga:
Člen 22, 33, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-790/03-5 
22. 3. 2005 
 
SKLEP 
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 8. marca 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)  
 
sklenilo: 
 
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 75/2003 z dne 29. 9. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 208/98 z dne 24. 9. 2002 se ne sprejme. 
 
Obrazložitev 
 
A. 
 
1. Pritožnik je s tožbo zahteval izročitev dveh kamnitih posod za olje in odstranitev vodovodne napeljave, postavljene na njegovi parceli. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje sodišče je pritožbo ustavnega pritožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.  
 
2. Pritožnik v ustavni pritožbi meni, da je takšno sojenje nenavadno in samovoljno, ker naj bi tožena stranka sama priznala, da je postavila vodovodno napeljavo na njegovo zemljo. Še bolj samovoljna pa naj bi bila ugotovitev Višjega sodišča, da je tožena stranka imela za postavitev vodovoda soglasje C. C. in gradbeno dovoljenje, za katerega je pogoj soglasje lastnika zemljišča. Trdi, da takšnega soglasja ni nikoli dal. Sodišče naj bi Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. – ZTLR) uporabilo v nasprotju z namenom zakonodajalca. Zatrjuje kršitev 22. in 33. člena Ustave. 
 
 
 
B. 
 
3. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.  
 
4. Pritožnik v ustavni pritožbi sicer navaja, da sta mu bili z izpodbijano sodno odločbo kršeni pravici iz 22. in iz 33. člena Ustave, vendar iz vsebine njegovih navedb izhaja zgolj nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju in nestrinjanje z odločitvijo sodišč o odstranitvi vodovodne napeljave z njegove parcele. Pravilnost ugotovitve dejanskega stanja Ustavno sodišče lahko preizkuša le posredno; namreč le s presojo, ali je v postopku ugotavljanja dejstev bilo kršeno kakšno ustavno jamstvo procesne narave. Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže. Pritožnik sicer zatrjuje, da sta odločitvi sodišč samovoljni, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar ta njegov očitek ni utemeljen. Oceno samovoljnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati. Tako sodišče prve stopnje kot tudi Višje sodišče sta namreč navedli bistvene pravne razloge za svojo odločitev. Zgolj dejstvo, da se pritožnik z njunimi stališči ne strinja, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave. 
 
5. Z izpodbijano sodno odločbo pritožniku tudi ni bila kršena pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Za kršitev pravice do zasebne lastnine bi šlo le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki z vidika te ustavne pravice ni sprejemljivo. Izpodbijana sodna odločba temelji na ugotovitvi, da je bila vodovodna napeljava postavljena na podlagi soglasja C. C., pri čemer je lastnik parcele moral dati soglasje za postavitev, ker brez tega C. C. ne bi dal soglasja. Ta ugotovitev, ki je pritožnik v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje ni izpodbijal, sama po sebi ne posega na raven ustavne pravice do zasebne lastnine. Pritožnikov subjektivni občutek krivice, ki izhaja iz nezadovoljstva z odločitvijo sodišča, pa tudi ne zadošča za sklep, da je bila kršena pravica iz 33. člena Ustave. 
 
6. Ker očitno ne gre za kršitev pravic iz 22. in iz 33. člena Ustave, kot ju zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. 
 
 
C. 
 
7. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.  
 
 
 
Predsednica senata 
mag. Marija Krisper Kramberger 
 
 
 
 
 
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
08.12.2003
Datum odločitve:
22.03.2005
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US24481