Up-52/05

Opravilna št.:
Up-52/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 22.03.2005
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2005:Up.52.05
Akt:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1920/2004 z dne 10. 11. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. In 2000/00127 z dne 3. 8. 2004
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1920/2004 z dne 10. 11. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. In 2000/00127 z dne 3. 8. 2004 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) je neutemeljen. Izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati samovoljnosti. Višje sodišče je obrazložilo tiste okoliščine, ki so pomembne za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Zatrjevanje pritožnika, da je v pravdi uspel doseči spremembo izvršilnega naslova, na samo veljavnost prodaje stanovanja ne more vplivati, bo pa lahko vplivalo na to, kolikšen delež zneska, dobljenega s prodajo, bo prejel pritožnik. 
Neutemeljen je tudi očitek pritožnika o kršitvi pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. V konkretnem primeru isti sodnik ni sodeloval v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, temveč v pravdi za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Samo dejstvo, da je v tej pravdi odločal isti sodnik kot kasneje v postopku, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, pa ne izkazuje kršitve pravice do nepristranskega sojenja.  
Očitek o nepravilnosti izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, sam po sebi tudi ne izkazuje kršitve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. 
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).5.3.13.13 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Neodvisnost (23).
5.3.13.14 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Nepristranskost (23).
5.3.36 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do lastnine (33, 67).
Pravna podlaga:
Člen 22, 23, 33, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-52/05-5 
22. 3. 2005  
 
S K L E P 
 
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 8. marca 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)  
 
sklenilo: 
 
 
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1920/2004 z dne 10. 11. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. In 2000/00127 z dne 3. 8. 2004 se ne sprejme.  
 
 
Obrazložitev 
 
A. 
 
1. V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina – dvosobno stanovanje s kabinetom v II. nadstropju stanovanjskega objekta E 20/A na naslovu C. C. C. 30, Ž., izroči kupcu, upnica in pritožnik (v izvršilnem postopku dolžnik) pa sta se dolžna iz tega stanovanja izseliti v roku trideset dni po pravnomočnosti sklepa. Zoper prvostopenjski sklep je pritožnik vložil pritožbo. Višje sodišče je njegovi pritožbi delno ugodilo in prvostopenjski sklep spremenilo tako, da je pritožniku podaljšalo rok za izselitev iz stanovanja, in sicer na šestdeset dni od pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. 
 
2. V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev pravic iz 22., 23. in 33. člena Ustave. Poudarja, da je bil izvršilni naslov, ki je bil podlaga za predmetno izvršbo, spremenjen s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Zaradi navedene spremembe po mnenju pritožnika ni več podlage za nadaljevanje izvršbe. Pritožnik Višjemu sodišču očita, da se je do njegovih pritožbenih navedb opredelilo zgolj s pavšalno obrazložitvijo, da njegove navedbe niso pravno upoštevne, ker so izpolnjeni pogoji po 192. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ). Višje sodišče naj bi spregledalo določbo 193. člena ZIZ. Po mnenju pritožnika je stališče Višjega sodišča, na katerem temelji izpodbijani sklep, samovoljno, s čimer naj bi bilo kršeno eno od procesnih jamstev iz 22. člena Ustave. Pritožnik tudi zatrjuje, da je v pravdni zadevi, v kateri je prišlo do spremembe izvršilnega naslova, na prvi stopnji odločal isti sodnik kot kasneje v pritožbenem senatu v tej izvršilni zadevi. S tem naj bi bila pritožniku kršena pravica do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave. Z odločitvijo o izročitvi stanovanja kupcu pa naj bi bila kršena tudi pritožnikova pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Pritožnik predlaga začasno zadržanje izvršitve sklepa Višjega sodišča. Navaja, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega sklepa nastale težko popravljive škodljive posledice, saj bi moral v primeru izselitve na novo reševati stanovanjski problem.  
 
 
B. 
 
3. Kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) pritožnik utemeljuje s trditvijo, da je stališče Višjega sodišča, na katerem temelji izpodbijani sklep, samovoljno. Vendar je ta očitek neutemeljen. Oceno samovoljnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati. Višje sodišče je namreč navedlo bistvene pravne razloge za svojo odločitev. Obrazložilo je tiste okoliščine, ki so pomembne za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Zatrjevanje pritožnika, da je v pravdi uspel doseči spremembo izvršilnega naslova, na samo veljavnost prodaje stanovanja ne more vplivati, bo pa lahko vplivalo na to, kolikšen delež zneska, dobljenega s prodajo, bo prejel pritožnik. Dejstvo, da se pritožnik ne strinja z izpodbijano odločitvijo sodišča, pa za utemeljitev kršitve pravice iz 22. člena Ustave ne zadošča.  
 
4. Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in jo utemeljuje s trditvijo, da je v pravdni zadevi, v kateri je prišlo do spremembe izvršilnega naslova, na prvi stopnji odločal isti sodnik kot kasneje v pritožbenem senatu v tej izvršilni zadevi. Vendar je tudi ta očitek neutemeljen. V konkretnem primeru isti sodnik ni sodeloval v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, temveč v pravdi za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Samo dejstvo, da je v tej pravdi odločal isti sodnik kot kasneje v postopku, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, pa ne izkazuje kršitve pravice do nepristranskega sojenja.  
 
5. Z odločitvijo o izročitvi stanovanja kupcu pritožniku tudi ni bila kršena pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da očitek o nepravilnosti izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, sam po sebi še ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice. Za kršitev pravice do zasebne lastnine bi šlo le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Tega pritožnik niti ne zatrjuje. Dejstvo, da je odločitev sodišča drugačna od tiste, s katero bi se pritožnik strinjal, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 33. člena Ustave. 
 
6. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. 
 
 
 
 
C. 
 
7. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.  
 
 
 
Predsednica senata 
mag. Marija Krisper Kramberger 
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
24.01.2005
Datum odločitve:
22.03.2005
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US24484