Up-693/04

Opravilna št.:
Up-693/04
Objavljeno:
Neobjavljeno | 21.12.2005
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2005:Up.693.04
Akt:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 339/2003 z dne 24. 6. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1137/2001 z dne 22. 10. 2002 ter s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. P 609/97 z dne 10. 7. 2001
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 340/2003 z dne 24. 6. 2004
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1138/2001 z dne 22. 10. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. P 609/97 z dne 15. 11. 2001
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 339/2003 z dne 24. 6. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1137/2001 z dne 22. 10. 2002 ter s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. P 609/97 z dne 10. 7. 2001 se ne sprejme. Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 340/2003 z dne 24. 6. 2004 se ne sprejme. Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1138/2001 z dne 22. 10. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. P 609/97 z dne 15. 11. 2001 se zavrže.
Evidenčni stavek:
Do spornih navedb se sodišče prve stopnje res ni opredelilo, vendar pa jih je obravnavalo in nanje odgovorilo Višje sodišče, s čimer je zahtevi iz 22. člena Ustave po vsebinsko polnem dialogu med stranko in sodiščem zadoščeno. Stališču, da je tožnica izpolnila pogoje za priposestvovanje po določilih ZTLR, ni mogoče očitati kršitve 33. člena Ustave. Zakaj naj bi s sklepom o zavrženju revizije, s katero je pritožnica nasprotovala odločitvi o odmeri sodne takse, Vrhovno sodišče kršilo 22. člen Ustave, pritožnica ne pojasni. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o odmeri sodne takse je prepozna, saj si z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva ni mogoče varovati roka za vložitev ustavne pritožbe.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
1.5.51.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Zavrženje.
1.4.52.6 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke v postopku ustavne pritožbe - Rok za vložitev ustavne pritožbe.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
5.3.36 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do lastnine (33, 67).
Pravna podlaga:
Člen 14.2, 22, 23, 33, Ustava [URS]
Člen 55.1.1, 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-693/04-7
21. 12. 2005
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
 
sklenilo:
 
1. Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 339/2003 z dne 24. 6. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1137/2001 z dne 22. 10. 2002 ter s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. P 609/97 z dne 10. 7. 2001 se ne sprejme.
 
2. Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 340/2003 z dne 24. 6. 2004 se ne sprejme.
 
3. Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1138/2001 z dne 22. 10. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. P 609/97 z dne 15. 11. 2001 se zavrže.
 
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožeča stranka priposestvovala ¼ nepremičnine, pri kateri je bila v zemljiški knjigi kot lastnica vpisana pritožnica (v pravdi tožena stranka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka sporno nepremičnino na podlagi prodajne pogodbe v dobri veri 25 let uporabljala kot svojo, preden je ugotovila, da v zemljiški knjigi ni vknjižena kot lastnica. Višje in Vrhovno sodišče sta pritožbo in revizijo pritožnice zavrnili.
 
2. Pritožnica v ustavni pritožbi nasprotuje navedeni odločitvi sodišč in zatrjuje kršitve 14., 22., 23. in 33. člena Ustave. Vsem trem sodiščem očita pristranskost pri odločanju. Pritožnica naj bi namreč ves čas postopka trdila in dokazovala, da tožnica ni bila dobroverna posestnica spornega zemljišča, sodišča pa naj se do teh njenih navedb ne bi (dovolj natančno) opredelila. Navaja, da je tožnica od vsega začetka vedela, da so pritožnica oziroma njeni pravni predniki solastniki spornega zemljišča in da je bila pri tem zemljišču v času njegove prodaje v zemljiški knjigi vpisana prepoved odtujitve. To dejstvo naj bi bilo znano tudi odvetniku, ki je sestavljal pogodbo, oziroma mu glede na njegov poklic ni moglo ostati neznano. Odvetnik naj bi zato v pogodbi namenoma izpustil parcelno številko sporne parcele in namesto nje v pogodbo zapisal, da tožnica poleg v pogodbi naštetih parcel kupuje tudi "morebiti izpuščene parcele". Vrhovnemu sodišču očita, da je "neke trditve" neupravičeno štelo za nove in jih zato ni upoštevalo.
 
3. Sodišče prve stopnje je izdalo tudi sklep o odmeri sodne takse za pritožbo, ki jo je vložila pritožnica. Pritožbo zoper ta sklep je Višje sodišče kot neutemeljeno zavrnilo, revizijo pa je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. S sklepom o odmeri sodne takse naj bi bila pritožnici sodna taksa za pritožbo obračunana napačno, zato sodiščem očita kršitev načela enakosti pred zakonom, Višjemu sodišču pa tudi pristranskost. Obrazložitev sklepa Višjega sodišča naj bi bila pomanjkljiva, Vrhovno sodišče pa naj z zavrženjem revizije zoper sklep te napake ne bi popravilo.
 
 
B. - I.
 
4. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega ali procesnega prava. Vprašanje dobrovernosti posesti je – kot je pritožnici pojasnilo že Vrhovno sodišče – materialnopravno vprašanje, ki temelji na dejanskih ugotovitvah v postopku. Ne eno ne drugo samo po sebi ne more biti predmet presoje z ustavno pritožbo, saj v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
 
5. Pritožnica trditev o pristranskosti sodišč utemeljuje z argumentom, da sodišča niso upoštevala njenih navedb o nedobrovernosti tožeče stranke kot oviri za priposestvovanje sporne parcele. Vendar s takšnimi navedbami kršitve pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave ni mogoče utemeljiti, drugih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na pristranskost sodišča, pa pritožnica ne zatrjuje.
 
6. Tudi če bi bilo njene navedbe mogoče razumeti kot zatrjevanje kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v postopkih pred sodiščem poseben izraz načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave), ker sodišče ni (dovolj natančno) odgovorilo na njene navedbe, ta očitek ni utemeljen. Do navedb, ki jih je pritožnica prvič navajala šele v pripravljalni vlogi, vloženi po prvem naroku za glavno obravnavo, se sodišče prve stopnje res ni opredelilo, vendar jih je obravnavalo in nanje odgovorilo Višje sodišče. Zahtevi iz 22. člena Ustave po vsebinsko polnem dialogu med stranko in sodiščem je s tem zadoščeno. Pritožnica tudi ne more biti uspešna s pavšalnim očitkom Vrhovnemu sodišču, da je "neke" njene revizijske trditve neupravičeno štelo za nove in kot take v postopku z revizijo neupoštevne, saj ne pojasni, na katere njene trditve naj bi sodišče iz tega razloga ne odgovorilo.
 
7. Pritožnica zatrjuje tudi kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Za kršitev pravice te pravice bi šlo v primeru, če bi izpodbijana sodba temeljila na stališču, ki bi bilo z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Tega pa stališču, da je tožnica izpolnila pogoje za priposestvovanje po določilih Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. – ZTLR), ni mogoče očitati.
 
8. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sodbo ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).
 
 
B. - II.
 
9. Pritožnica nasprotuje tudi obračunu sodne takse za pritožbo in zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic. S tem po vsebini predlaga presojo sklepa Višjega sodišča o zavrnitvi pritožbe, vendar je njena ustavna pritožba zoper ta sklep prepozna. Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se namreč ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ta rok je pritožnica očitno zamudila (saj se je z izpodbijanim sklepom seznanila najkasneje ob vložitvi revizije), vložitev nedopustnega pravnega sredstva (revizije) pa ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča zavreči (3. točka izreka).
 
10. Predmet ustavnopravne presoje je zato lahko le procesna odločitev Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije. Zakaj naj bi ta odločitev pomenila kršitev 22. člena Ustave, pritožnica ne pojasni, zgolj nestrinjanje z odločitvijo pa tudi ne zadostuje za sklep o kršitvi navedene pravice. Ker očitno ne gre za kršitev 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).
 
 
C.
 
11. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.)v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
19.10.2004
Datum odločitve:
21.12.2005
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US25414