Up-550/04

Opravilna št.:
Up-550/04
Objavljeno:
Neobjavljeno | 22.12.2005
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2005:Up.550.04
Akt:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 345/02 z dne 10. 6. 2004
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 345/02 z dne 10. 6. 2004 se zavrže.
Evidenčni stavek:
Predpis, na podlagi katerega je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo, je bil z uveljavitvijo ZKP-G spremenjen oziroma dopolnjen tako, da bo pritožnik zahtevo za varstvo zakonitosti lahko ponovno vložil. Glede na to pritožnik nima več pravnega interesa za odločanje o ustavni pritožbi, Ustavno sodišče pa je posledično njegovo ustavno pritožbo zavrglo.
Geslo:
1.5.51.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Zavrženje.
1.4.52.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke v postopku ustavne pritožbe - Pravni interes za vložitev ustavne pritožbe.
Pravna podlaga:
Člen 50.1, 55.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-550/04-5
22. 12. 2005
 
 
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 9. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 345/02 z dne 10. 6. 2004 se zavrže.
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. Pritožnikova mati C. C. je bila leta 1946 obsojena zaradi kaznivega dejanja ovaduštva po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Uradni list DFJ, št. 66/45, in Uradni list FLRJ, št. 59/46 – v nadaljevanju ZKND). Sodišče ji je izreklo kazen petih let odvzema prostosti s prisilnim delom in ji odvzelo politične in državljanske pravice za dobo petih let. V začetku leta 2002 je zoper takšno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče zavrglo, saj je že iztekel rok za njeno vložitev po tedaj veljavnem 559. členu Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP). ZKP je v 559. členu določal, da je zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo ZKP (t.j. pred 1. 1. 1995), mogoče vložiti v roku dveh let po uveljavitvi zakona.
 
2. Zoper sklep Vrhovnega sodišča je pritožnik vložil ustavno pritožbo. V njej se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-247/96 z dne 22. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98, in OdlUS VII, 195), v kateri je Ustavno sodišče v 21. točki obrazložitve zakonodajalca pozvalo, naj podaljša rok iz 559. člena ZKP. Opozarja tudi na pravico do rehabilitacije iz 30. člena Ustave, ki po njegovem mnenju zakonodajalcu ne daje možnosti za časovno omejitev te pravice. Meni, da Vrhovno sodišče zahteve za varstvo zakonitosti ne bi smelo zavreči, temveč bi odločanje o njej prekinilo do podaljšanja roka s strani zakonodajalca ali pa bi Ustavnemu sodišču samo predlagalo oceno ustavnosti 559. člena ZKP. Izpodbijani sklep naj bi bil zato v nasprotju s človekovimi pravicami iz 14., 22. in 30. člena Ustave in bi ga bilo zato treba razveljaviti.
 
 
B.
 
3. Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe in za odločitev o njej je obstoj pritožnikovega pravnega interesa. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora torej ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pritožnik mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev ustavni pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, to je izboljšanje njegovega pravnega položaja.
 
4. Državni zbor je na seji dne 28. 10. 2005 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 101/05 – v nadaljevanju ZKP-G). Zakon je pričel veljati 26. 11. 2005. Iz prvega in drugega odstavka 20. člena ZKP-G med drugim izhaja, da bodo osebe, obsojene na temelju ZKND, lahko vložile zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo in zoper kazenski postopek, ki je tekel pred njo, do 31. 12. 2008. V četrtem odstavku 20. člena ZKP-G pa je določeno, da se lahko zahteve za varstvo zakonitosti, ki so bile zavržene kot prepozne zaradi izteka roka iz 559. člena ZKP, ponovno vložijo.
 
5. Predpis, na podlagi katerega je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo, je bil z uveljavitvijo ZKP-G torej spremenjen oziroma dopolnjen tako, da bo pritožnik zahtevo za varstvo zakonitosti lahko ponovno vložil. Glede na to pritožnik nima več pravnega interesa za odločanje o ustavni pritožbi, Ustavno sodišče pa je posledično njegovo ustavno pritožbo zavrglo.
 
 
C.
 
6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednik senata
dr. Zvonko Fišer
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
26.07.2004
Datum odločitve:
22.12.2005
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US25487