Up-712/04

Opravilna št.:
Up-712/04
Objavljeno:
Neobjavljeno | 21.12.2005
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2005:Up.712.04
Akt:
Ustavna pritožba družbe Gozdno gospodarstvo A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 209/2002 z dne 22. 6. 2004
Izrek:
Ustavna pritožba družbe Gozdno gospodarstvo A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 209/2002 z dne 22. 6. 2004 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Ustavna prijtožba ni priložnost za še eno presojo morebitnih kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi prava same po sebi. Prav tako ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na temeljna ustavna načela, ki ne urejajo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Dejstvo, da pritožnica s pravnimi sredstvi zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za vračilo plačanih dajatev ni uspela, samo po sebi ne pomeni kršitve načela enakosti, pravice do enakega varstva pravic in pravice do zasebne lastnine in dedovanja. Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Vendar obravnavana zadeva ni tak primer.

Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) je lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenih razlogov odstopa od ustaljene sodne prakse. Vendar pri odločitvah Vrhovnega sodišča, na katere se sklicuje pritožnica, ne gre za podobne primere.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
5.3.16 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do odškodnine za škodo, povzročeno s strani države (26).
5.3.36 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do lastnine (33, 67).
Pravna podlaga:
Člen 14.2, 22, 26, 33, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-712/04-5
21. 12. 2005
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe Gozdno gospodarstvo A., d.d., Ž., ki jo zastopa direktor mag. B. B., na seji senata dne 6. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba družbe Gozdno gospodarstvo A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 209/2002 z dne 22. 6. 2004 se ne sprejme.
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. Pritožnica je glede na pojasnila pristojnih davčnih organov svojim zaposlenim delavcem v letu 1997 od povračil stroškov uporabe motornih žag plačevala akontacijo dohodnine po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in nasl. – v nadaljevanju ZDoh) ter prometni davek po Zakonu o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 – ZPD)­­­­. Ker je bila utemeljitev pravne podlage za plačilo dajatev v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-296/95 z dne 27. 11. 1997 (Uradni list RS, št. 82/97 in OdlUS VI, 157) drugačna, je zahtevala vračilo plačanih akontacij. Ker z zahtevkom ni uspela, zatrjuje v ustavni pritožbi kršitev členov 2, 14, 22, 26 in 33 Ustave.
 
2. Navaja, da se po ZDoh v davčno osnovo ne štejejo povračila stroškov, ki jih je imel zavezanec z delom. Strošek take vrste je tudi povračilo za uporabo motorne žage, ki je delavcem pripadal na podlagi 105. člena Kolektivne pogodbe za gozdarstvo Slovenije (Uradni list RS, št. 68/94 in nasl.). Zato za obdavčitev povračil stroškov ni pravne podlage. To naj bi bilo jasno razvidno tudi iz ustaljene ustavnosodne presoje (poleg že navedene odločbe še iz odločbe št. U-I-77/94 z dne 1. 12. 1994, Uradni list RS, št. 1/95 in OdlUS III, 134), po kateri je lahko obdavčen le dohodek, ki pomeni povečanje premoženja delavca. Ker to povračilo stroškov ni, naj bi obveznost nasprotovala sami naravi davka in naj bi s tem kršila 33. člen Ustave. Zato je Ustavno sodišče zakonodajalcu tudi naložilo odpravo ugotovljene neustavnosti. Vendar je bilo to storjeno šele z novim Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04 in nasl. – ZDoh-1), v katerem so izrecno določeni pogoji, pod katerimi se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov. Glede na to pritožnica meni, da gre v njenem primeru za davčno priznane stroške. Smiselno enako naj bi veljalo za prometni davek, s katerim so bile obdavčene storitve, kar pa uporaba lastnih delovnih sredstev delavca pri delu v delovnem razmerju ni.
 
3. Pritožnica nadalje zatrjuje, da naj bi sodišči s svojim tolmačenjem zakonov kršili načelo enakosti (14. člen Ustave), saj so enaka oziroma bistveno podobna pravna razmerja različno urejena. Tako kilometrina, kot povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene, ni obdavčena za razliko od uporabe lastne motorne žage, čeprav ni razumnih razlogov za neenako obdavčitev uporabe lastnih sredstev. Enako naj bi veljalo tudi za prometni davek, s katerim naj bi bila kot storitev obdavčena le uporaba motorne žage.
 
4. Kršeno naj bi bilo tudi načelo enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj odločitev brez razloga odstopa od sodne prakse. Ta je razvidna v že navedenih odločbah Ustavnega sodišča ter v odločbah Vrhovnega sodišča št. Ur 42/94 z dne 2. 2. 1996, št. Ru 30/96 z dne 5. 11. 1996 in št. I Up 882/99 z dne 27. 10. 2003, ki se sklicujejo na stališče Ustavnega sodišča. Zato naj bi izpodbijana odločitev kot arbitrarna kršila še 2. člen Ustave.
 
5. Na koncu pritožnica v izkaz svojega pravnega interesa navaja, da je delavcem povrnila celotne stroške, nato pa plačala še davek. Zato naj bi zavrnitev zahtevka za vračilo dajatev posegala v njeno pravico do povračila škode (26. člen Ustave).
 
 
B.
 
6. Pritožnica zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljaviti svojo razlago prava, s katero v upravnem sporu ni uspela. Z večino svojih navedb namreč oporeka le pravilnosti uporabe materialnega prava. Vendar to ne more biti predmet preizkusa z ustavno pritožbo, saj Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca v postopku, ki bi presojala kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi prava same po sebi. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
 
7. Glede na navedeno pritožnica ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na kršitev 2. člena Ustave, saj ta ne vsebuje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela.
 
8. Dejstvo, da pritožnica s pravnimi sredstvi zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za vračilo plačanih dajatev ni uspela, samo po sebi še ne pomeni kršitve načela enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v neskladju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre, kar potrjujeta tudi odločbi Ustavnega sodišča, na kateri se pritožnica sama sklicuje.
 
9. V zadevi št. U-I-77/94 je bila predmet presoje določitev osnove za davek od osebnih prejemkov, doseženih na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi (četrta alineja prvega odstavka 16. člena ZDoh), medtem ko gre v pritožničinem primeru za osebne prejemke iz delovnega razmerja. Poleg tega iz obrazložitve odločbe ne izhaja le to, da je lahko obdavčen zgolj dohodek, ki pomeni povečanje premoženja, kar izpostavlja pritožnica. Poudarjeno je bilo še, da je ugotovljena neustavnost izpodbijane določbe v tem, da ne omogoča upoštevanja dejanskih stroškov kot odbitne postavke pri ugotavljanju davčne osnove (zadnji odstavek točke B obrazložitve). Navedeno je bilo nadgrajeno v zadevi št. U-I-296/95, v kateri je bila predmet presoje določitev osnove za davek od osebnih prejemkov iz delovnega razmerja. Ustavno sodišče je v tej zadevi odločilo, da ni v neskladju z Ustavo ureditev iz prve alineje prvega odstavka 16. člena ZDoh, po kateri se le do določene višine odšteva povračilo stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom (točka 4 izreka). Hkrati je v odločbi še poudarilo, da ni mogoče slediti stališču o neobdavčitvi povračila stroškov v zvezi z delom ne glede na njihovo vrsto in obseg, saj bi to vodilo v neenakopravnost zavezancev. Glede na navedeno z zavrnitvijo zahtevka za vračilo plačanih akontacij od povračil stroškov, ki jih je imel delavec z delom, sodišče zakona ni uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki je v neskladju z Ustavo, saj so tovrstna povračila stroškov lahko predmet obdavčitve.
 
10. Ustavnopravno relevanten pa bi bil lahko očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker naj bi odločitev Vrhovnega sodišča odstopala od siceršnje sodne prakse v podobnih zadevah, ki jih pritožnica primeroma navaja. Vendar očitek ni utemeljen. V primerjanih zadevah namreč ne gre za vprašanje dejanskih stroškov kot odbitne postavke pri ugotavljanju davčne osnove od osebnih prejemkov iz delovnega razmerja (po prvi alineji prvega odstavka 16. člena ZDoh), temveč od prejemkov doseženih na drugi podlagi (četrta alineja prvega odstavka 16. člena ZDoh). Poleg tega primerjane zadeve niso spori o zahtevah za vračilo že plačanih dajatev.
 
11. Glede na navedeno je neutemeljeno tudi pritožničino zatrjevanje, da je zavrnitev zahtevka za vračilo plačanih dajatev posegla v njeno pravico do povračila škode po 26. členu Ustave.
 
12. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Zato se mu tudi ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem pritožničinega pravnega interesa.
 
 
C.
 
13. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
Milojka Modrijan
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
25.10.2004
Datum odločitve:
21.12.2005
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US25533