Up-597/05

Opravilna št.:
Up-597/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 21.12.2005
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2005:Up.597.05
Akt:
Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 285/2002 z dne 17. 3. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1073/2000 z dne 9. 1. 2002 in z odločbo Ministrstva za kulturo št. 464-110/99 z dne 15. 7. 1999
Izrek:
Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 285/2002 z dne 17. 3. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1073/2000 z dne 9. 1. 2002 in z odločbo Ministrstva za kulturo št. 464-110/99 z dne 15. 7. 1999 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Dejstvo, da pritožnica s svojo zahtevo za denacionalizacijo in z ugovori, ki se nanašajo na vrnitev premoženja Zadružni zvezi Slovenije, ni uspela, samo po sebi ne zadošča za utemeljitev kršitve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Očitno neutemeljeni so tudi očitki o neobrazloženosti izpodbijanih odločitev in o nerazumnosti različnih odločitev glede upravičenosti do vrnitve premoženja, s tem pa tudi očitki o kršitvi 14. in 22. člena Ustave.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
5.3.36 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do lastnine (33, 67).
Pravna podlaga:
Člen 14.2, 22, 33, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-597/05-7
21. 12. 2005
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., trgovina in gostinstvo, d.d., Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B.-B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 6. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 285/2002 z dne 17. 3. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1073/2000 z dne 9. 1. 2002 in z odločbo Ministrstva za kulturo št. 464-110/99 z dne 15. 7. 1999 se ne sprejme.
 
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. Ministrstvo za kulturo je upravičenki Zadružni zvezi Slovenije vrnilo v last in posest do 67/100 poslovne zgradbe Slovenska cesta 41 v V., zahtevo pritožnice za vrnitev iste nepremičnine pa je zavrnilo. Upravno sodišče je zavrnilo pritožničino tožbo zoper táko odločitev Ministrstva, Vrhovno sodišče pa je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo. Pritrdilo je stališču Upravnega sodišča, da je Zadružna zveza Slovenije upravičena do vrnitve na podlagi 65. člena in drugega odstavka 66. člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92 in nasl. – v nadaljevanju ZZad), stališču, po katerem pritožnica ni subjekt po 66. členu ZZad, in presoji, da pritožnica ni izkazala, da bi ji bilo premoženje podržavljeno na podlagi predpisov ali na način iz 3., 4. ali 5. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen). Zavrnilo je tudi pritožničino sklicevanje na Zakon o ustanovitvi enotnih gospodarskih zbornic (Uradni list FLRJ, št. 22/62).
 
2. Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da gre za poslovno stavbo, ki sta jo skupaj zgradila Zadružna zveza Slovenije in pritožnica, upravnemu organu in sodiščema pa očita, da so to dejstvo "preslišali" oziroma, da so njene navedbe v zvezi s tem zavrnili s pavšalnimi argumenti. Trdi, da upravni organ ni sledil napotilu sodbe Vrhovnega sodišča št. U 1416/94 z dne 31. 1. 1997, ker ni ugotavljal, kdo so bili dejanski investitorji nepremičnine, in da te pomanjkljivosti sodišči nista odpravili. Zato sodiščema očita, da nista izvedli dokazov, ki jih je v zvezi s tem predlagala, in da nista pojasnili, zakaj izvedbo teh dokazov zavračata. Pritožnica meni, da bi se ob izvedbi teh dokazov nesporno izkazalo, da bi ji moralo biti v denacionalizacijskem postopku vrnjenih 50/100 nepremičnine. Navaja, da je bila nepremičnina podržavljena na podlagi Zakona o ustanovitvi enotnih gospodarskih zbornic (Uradni list FLRJ, št. 22/62). Zato in zaradi soinvestitorstva se zdi pritožnici nerazumljivo vztrajanje sodišča, da je za Zadružno zvezo Slovenije pravni temelj za vračanje premoženja podan, zanjo pa ne. Pritožnica Vrhovnemu sodišču očita tudi, da se ni opredelilo glede poravnave, s katero naj bi si Zadružna zveza Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije mimo nje razdelili lastništvo na nepremičnini. Meni, da je šlo za poravnavo, ki škodi njeni pravni koristi in ki je zaradi pritožničinega soinvestitorstva upravni organ ne bi smel dovoliti, še manj pa na njo opreti svojo odločbo. Upravni organ in sodišči naj bi (iz pritožnici neznanih razlogov) očitno "preferirali" Zadružno zvezo Slovenije, razlogov za to pa naj ne bi navedli. Posledica takega obravnavanja naj bi bila kršitev pritožničine pravice do zasebne lastnine. Poleg te pa pritožnica zatrjuje še kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave, pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
 
 
B.
 
3. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe tudi ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj ta neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč določa temeljna ustavna načela. Pritožnica sicer zatrjuje tudi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 14., 22. in 33. člena Ustave, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.
 
4. Dejstvo, da pritožnica s svojo zahtevo za denacionalizacijo in z ugovori, ki se nanašajo na vrnitev premoženja Zadružni zvezi Slovenije, ni uspela, namreč, samo po sebi ne zadošča za utemeljitev kršitve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da zgolj očitek o nepravilnosti izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, sam po sebi še ne izkazuje kršitve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Te kršitve tudi ni mogoče utemeljiti z očitkom, da odločitev sodišč temelji na napačni ugotovitvi dejanskega stanja. Za kršitev te pravice bi šlo, če bi sodišče svojo odločitev sprejelo na podlagi stališča, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Tega pa pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi ne zatrjuje.
 
5. Z očitki, da so upravni organ in sodišči v postopku in pri odločanju o pritožničini zahtevi za vrnitev nepremičnine privilegirali Zadružno zvezo Slovenije, pritožnica sicer zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar so ti očitki očitno neutemeljeni. Prav tako so očitno neutemeljeni očitki o neobrazloženosti izpodbijanih odločitev, kar bi prav tako lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
 
6. Pritožnica trditve, da upravni organ ni sledil mnenju Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 1416/94 in da sta sodišči to spregledali, ni izkazala. Iz obrazložitve odločbe Ministrstva za kulturo je razvidno, da je ugotavljalo, kdo so bili investitorji nepremičnine. Prav tako je neutemeljen očitek pritožnice, da sodišči nista pojasnili, zakaj nista izvedli dokazov z zaslišanjem prič, ki bi pojasnile vsebino listin, na katere upravni organ in sodišči opirajo svojo odločitev o obsegu vrnitve premoženja Zadružni zvezi Slovenije in o neutemeljenosti pritožničine zahteve za denacionalizacijo. Upravno sodišče je pojasnilo, zakaj pritožnica s sklicevanjem na solastništvo oziroma na soinvestitorstvo ne more izkazati ne položaja denacionalizacijskega upravičenca ne utemeljenosti ugovorov zoper poravnavo, ki sta jo sklenili drugi dve stranki v postopku. Z izpodbijano sodbo pa je tem razlogom pritrdilo tudi Vrhovno sodišče. Tako se kot očitno neutemeljen pokaže tudi očitek, da se Vrhovno sodišče ni opredelilo do omenjene poravnave.
 
7. Odločitev o utemeljenosti zahteve Zadružne zveze Slovenije za vrnitev premoženja je sicer različna od odločitve o utemeljenosti pritožničine zahteve, vendar to samo po sebi še ne utemeljuje očitka o neenakem obravnavanju strank. Iz navedb v ustavni pritožbi je razvidno, da pritožničino mnenje, da gre za nerazumno razlikovanje, izvira iz njenega očitno zmotnega prepričanja, da sta glede vračanja premoženja po ZZad oziroma po ZDen obe osebi v enakem pravnem položaju. Že Upravno sodišče je pojasnilo takó različnost pravnega položaja obeh oseb kot tudi vsebino določb ZZad in ZDen, na katere so oprte izpodbijane odločitve. Zgolj dejstvo, da pritožnica pravo razume drugače od sodišča, pa ne zadošča za sklep o zatrjevanih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
 
8. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
 
C.
 
9. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
Milojka Modrijan
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
27.06.2005
Datum odločitve:
21.12.2005
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US25564