U-I-368/04

Opravilna št.:
U-I-368/04
Objavljeno:
Neobjavljeno | 11.05.2006
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2006:U.I.368.04
Akt:
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986–1990 za območje Občine Hoče–Slivnica, v letu 2001 (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 20/04), 4. čl.
Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) (ZVKD), 59. čl.
Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik Občin Dravograd, Maribor, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ruše, št. 20/04), 6. tč. 4. čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986–1990 za območje Občine Hoče–Slivnica, v letu 2001 (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 20/04), se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 59. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 6. točke 4. člena Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik Občin Dravograd, Maribor, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ruše, št. 20/04) se zavrže.
Evidenčni stavek:
Z izpodbijanim aktom se ni spreminjala namenska raba iz kmetijskega v stavbno zemljišče, ampak je bila določena le podrobnejša namenska raba že stavbnega zemljišča. Če je bil osnutek plana javno razgrnjen in javno obravnavan, tako da so imeli občani možnost aktivne udeležbe v postopku in so lahko dali pripombe, izpodbijani akt ni v neskladju z 31. členom ZUreP-1.
 
Na podlagi vseh mnenj nosilcev urejanja prostora Vlada izda sklep o usklajenosti plana z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin državnih planov. To pomeni, da je plan usklajen z državnim planom tudi v delu, ki se nanaša na kulturno dediščino.
 
Vsak poseg v prostor pomeni poslabšanje bivalnih razmer, vendar to samo po sebi še ne predstavlja kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave.
 
S splošnim zavzemanjem za drugačno normativno ureditev varstva naravne dediščine pobudnika ne moreta izkazati neposrednega pravnega interesa za oceno skladnosti ZVKD in občinskega odloka z mednarodno pogodbo in z Ustavo.
Geslo:
1.5.51.1.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena.
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
5.5.1 - Temeljne pravice - Kolektivne pravice - Pravica do okolja (72, 73).
Pravna podlaga:
Člen 72, 73, Ustava [URS]
Člen 25, 26.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-368/04-9
11. 5. 2006
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zdenke Lovrenčič in Ignaca Lovrenčiča, obeh iz Hoč, na seji dne 11. maja 2006
 
sklenilo:
 
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986–1990 za območje Občine Hoče–Slivnica, v letu 2001 (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 20/04), se zavrne.
 
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 59. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 6. točke 4. člena Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik Občin Dravograd, Maribor, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ruše, št. 20/04) se zavrže.
Obrazložitev
 
A.
 
1. Pobudnika izpodbijata 4. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986–1990 za območje Občine Hoče–Slivnica, v letu 2001 (v nadaljevanju Prostorski plan), ker naj bi bili zasnovi namenske rabe in kulturne dediščine, opredeljeni v kartografskem delu Prostorskega plana, med seboj neskladni. Po Prostorskem planu naj bi bila predvidena gradnja trgovskega centra, dostop pa naj bi bil urejen ob nepremičnini v lasti pobudnikov. S to gradnjo naj bi se jima poslabšali bivalni pogoji, zato naj bi bil izpodbijani akt v neskladju z 72. členom Ustave. Z izpodbijanim aktom naj bi se spremenila namembnost kmetijskega zemljišča prve kategorije v stavbno zemljišče, namenjeno gradnji trgovskega centra. Izpodbijani akt naj bi bil v neskladju z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana Republike Slovenije in dolgoročnega plana Občine glede varovanja kulturne dediščine. V postopku sprejemanja Prostorskega plana naj ne bi bila izvedena javna razgrnitev v skladu z 31. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju ZUreP-1). Pobudnika navajata, da gre za poseg v Glasarjev trg, ki ima status kulturne dediščine, zato naj bi bil izpodbijani akt v neskladju s 73. členom Ustave. Pobudnika izpodbijata tudi 59. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list, št. 7/99 in nasl. – v nadaljevanju ZVKD), ki naj bi dopuščal gradnjo na arheološkem območju, in 6. točko 4. člena Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor (v nadaljevanju Odlok), ker deli to arheološko območje na ožje in širše. Predlagata spremembo Odloka, in sicer tako, da se obe območji združita. ZVKD in Odlok naj bi bila v neskladju z Zakonom o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Uradni list RS, št. 24/99, MP št. 7/99 – v nadaljevanju MEKVAD).
 
2. Občina odgovarja, da je Prostorski plan sprejela v skladu s postopkom, določenim v ZUreP-1. Sporno zemljišče naj bi bilo stavbno že od leta 1998, z izpodbijanim aktom naj bi bila določena le urbanistična zasnova naselja Hoče. Občina navaja, da je bil v postopku priprave in sprejemanja Prostorskega plana 28. 8. 2000 sprejet program priprave, pridobljene so bile smernice posameznih nosilcev urejanja prostora, 18. 6. 2001 je bil sprejet sklep o javni razgrnitvi, javna razgrnitev je bila v prostorih Občine in v prostorih AMD Orehova vas od 13. 8. 2001 do 21. 9. 2001, izvedeni sta bili dve javni obravnavi (11. 9. 2001 in 13. 9. 2001). Javnost naj bi bila seznanjena tudi z dopolnjenim osnutkom Prostorskega plana (od 12. 7. 2002 do 26. 7. 2002), pridobljena naj bi bila vsa mnenja nosilcev urejanja prostora. Vlada naj bi dne 13. 7. 2004 izdala sklep, da je bil Prostorski plan usklajen z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije. V postopku naj bi bilo pridobljeno tudi mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor (v nadaljevanju Zavod).
 
 
B. – I.
 
3. Postopek priprave Prostorskega plana se je začel po določbah Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – ZUreP) in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in nasl. – ZPUP), ki so na podlagi 179. člena ZUreP-1 prenehale veljati. Iz odgovora Občine in iz listinske dokumentacije izhaja, da so bile pri pripravi in sprejemanju Prostorskega plana upoštevane določbe ZUreP-1. Sklep o javni razgrnitvi Prostorskega plana je bil objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku, št. 16/01, in na krajevno običajen način po Radiu Maribor. Prostorski plan je bil javno razgrnjen v prostorih Občine in v prostorih AMD Orehova vas od 13. 8. 2001 do 21. 9. 2001. Zato je zatrjevanje pobudnikov, da je izpodbijani akt v neskladju z 31. členom ZUreP-1, neutemeljeno. Z izpodbijanim aktom se tudi ni spreminjala namenska raba iz kmetijskega v stavbno zemljišče, kot to zatrjujeta pobudnika, ampak je bila določena le podrobnejša namenska raba že stavbnega zemljišča.
 
4. Po drugem odstavku 73. člena Ustave država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Sporno območje je po Odloku zavarovano kot rimska naselbina in hkrati je zanjo določen varstveni režim. Zato je pri pripravi izpodbijanega akta kot nosilec urejanja prostora sodeloval Zavod, ki je pod št. SŠ-1154/04 z dne 14. 4. 2004 izdal kulturnovarstveno mnenje, iz katerega izhaja, da je v Prostorskem planu upoštevana zasnova varstva kulturne dediščine. Mnenje je izdalo tudi Ministrstvo za kulturo pod št. 35002-80/04 z dne 20. 5. 2004, ki ugotavlja, da je dopolnjeni predlog sprememb in dopolnitev prostorskih aktov Občine Hoče–Slivnica usklajen z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije za področje varstva kulturne dediščine. Šele na podlagi vseh mnenj nosilcev urejanja prostora je Vlada izdala pod št. 350-00/2001-310 z dne 13. 7. 2004 sklep o usklajenosti izpodbijanega akta z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije. To pomeni, da je izpodbijani akt usklajen z državnim planom v delu, ki se nanaša na kulturno dediščino, zato je zatrjevanje pobudnikov, da sta namenska raba spornega območja in zasnova varstva kulturne dediščine med seboj v neskladju, napačno.
 
5. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo (na primer v odločbi št. U-I-315/97 z dne 16. 3. 2000, Uradni list RS, št. 31/2000 in OdlUS IX, 57), da lahko vsak poseg v prostor pomeni poslabšanje bivalnih razmer, vendar to samo po sebi še ne predstavlja kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave, kot to očitata pobudnika. Pravica do zdravega okolja se varuje s standardi, ki veljajo za posege v prostor, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Ljudje, ki živijo v določeni krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. Do škodljivih posegov v okolje bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. Tega pa pobudnika ne zatrjujeta.
 
6. Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.
 
 
B. – II.
 
7. V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Zgolj s splošnim zavzemanjem za drugačno normativno ureditev varstva naravne dediščine pobudnika ne moreta izkazati pravnega interesa za oceno skladnosti ZVKD in Odloka z MEKVAD in z Ustavo. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).
 
 
C.
 
8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
Predsednik
dr. Janez Čebulj
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
občinski predpis
Vlagatelj:
Zdenka Lovrenčič in Ignac Lovrenčič, Hoče
Datum vloge:
28.12.2004
Datum odločitve:
11.05.2006
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev zavrženje
Dokument:
US26125