Up-896/05

Opravilna št.:
Up-896/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 09.06.2006
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2006:Up.896.05
Akt:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 657/2003 z dne 8. 6. 2005
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 657/2003 z dne 8. 6. 2005 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Z izpodbijano sodbo pritožniku očitno ni bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, izpodbijani odločitvi tudi ni mogoče očitati, da je arbitrarna oziroma očitno napačna. Ustavno sodišče je namreč že presodilo, da izbrano merilo oziroma metoda, določena z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin podjetij oziroma premoženja, sledi zakonskemu načelu o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti in da zato ni v neskladju z zakonom. Kot očitno neutemeljene je zavrnilo tudi pobudnikove trditve, da prvi odstavek 44. člena ZDen pomeni, da bi moralo Navodilo pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji.

Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo o stroških denacionalizacijskega postopka, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno zmotne uporabe prava. S tem pa ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Ne iz navedb v ustavni pritožbi ne iz izpodbijane sodbe ni razvidno, da bi bila ob upoštevanju odločbe št. U-I-68/04 z dne 6. 4. 2006 (Uradni list RS, št. 45/06), lahko odločitev o stroških upravnega spora drugačna, če bi sodišči v obravnavanem primeru o njih odločali na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
Pravna podlaga:
Člen 14.2, 22, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-896/05-7
9. 6. 2006
SKLEP
 
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 657/2003 z dne 8. 6. 2005 se ne sprejme.
Obrazložitev
A.
 
1. Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo o zavrnitvi pritožnikove pritožbe zoper odločitev upravnega organa prve stopnje o višini odškodnine za podržavljeni del nepremičnine in o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja v pritožbenem upravnem postopku. Vrhovno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tudi pritožbene navedbe glede priznanja stroškov v upravnem sporu in odločilo, da pritožnik sam nosi tudi stroške pritožbenega postopka.
 
2. Pritožnik izpodbijani sodbi očita kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic z 22. člena Ustave. V ustavni pritožbi navaja, da je bila v denacionalizacijskem postopku določena prenizka odškodnina za del podržavljene nepremičnine, saj se ta nahaja na najatraktivnejši lokaciji ob slovenskem primorju (v hotelskem kompleksu C.). S tako odločitvijo naj bi se ustvarjala razlika med upravičenci, ki jim je podržavljena nepremičnina vrnjena v naravi, v primerjavi z upravičenci, ki dobijo za podržavljeno nepremičnino odškodnino. Sklicuje se na prvi odstavek 44. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen), po katerem se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Meni, da bi bilo treba v obravnavanem primeru na podlagi te določbe ugotoviti realno vrednost parcele tako, da bi se denacionalizacijskim upravičencem izplačala pravična odškodnina. Sodišču očita, da je namesto Zakonu dalo prednost Navodilu o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in nasl. – v nadaljevanju Navodilo). Poleg tega naj bi bilo Navodilo samo s sabo v nasprotju, saj v 2. členu določa enako kot prvi odstavek 44. člena ZDen, z drugimi določbami pa določa način izračuna vrednosti zemljišča, ki naj ne bi upošteval inflacije, izračunana vrednost pa naj ne bi ustrezala cenam zemljišč na trgu.
 
3. Tudi odločitev o stroških denacionalizacijskega postopka naj bi bila v nasprotju z veljavnimi predpisi. Pritožnik meni, da bi bilo treba pri uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - p. b. – v nadaljevanju ZUP/86) glede stroškov postopka upoštevati, da je denacionalizacijski postopek "specifičen primer", saj je poprava krivic z denacionalizacijo splošen interes.
 
 
B.
 
4. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je že Upravno sodišče pritožnikove očitke zavrnilo s sklicevanjem na odločbo št. U-I-82/92 z dne 11. 11. 1993 (Uradni list RS, št. 65/93 in OdlUS II, 101), s katero je Ustavno sodišče presodilo, da izbrano merilo oziroma metoda, določena z Navodilom, sledi zakonskemu načelu o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti in da zato ni v neskladju z zakonom.
 
5. S sklepom št. U-I-169/02 z dne 8. 5. 2003 je Ustavno sodišče kot očitno neutemeljene zavrnilo tudi pobudnikove trditve, da prvi odstavek 44. člena ZDen pomeni, da bi moralo Navodilo pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji. Ohranjanje realne vrednosti višine odškodnine (ne glede na to, kdaj je odločba o denacionalizaciji izdana) je zagotovljeno s tem, da se kot obračunska enota uporablja tuja valuta (prej DEM, sedaj EUR). V navedenem sklepu je Ustavno sodišče pojasnilo tudi, da bi bili upravičenci celo v ustavno nedopustnem položaju (drugi odstavek 14. člena Ustave), če bi se vrednost odškodnine določala glede na tržno vrednost zemljišča v času odločanja o denacionalizaciji, saj bi za enako zemljišče prejeli večjo ali manjšo odškodnino zgolj zaradi sprememb tržnih cen zemljišč. Poleg tega je Ustavno sodišče v tem sklepu tako kot že prej v več odločbah poudarilo, da zakonodajalec ZDen ni zasnoval na institutu civilnega prava – vzpostavitvi prejšnjega stanja – in da na podlagi denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.
 
6. Po navedenem z izpodbijano sodbo pritožniku očitno ni bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Glede na navedeno izpodbijani odločitvi tudi ni mogoče očitati, da je arbitrarna oziroma očitno napačna, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
 
7. Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo o stroških denacionalizacijskega postopka, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno zmotne uporabe določb ZUP/86. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.
 
8. Zato pritožnik z argumenti, ki jih navaja, ustavne pritožbe ne more utemeljiti niti kolikor z njimi nasprotuje odločitvi o stroških upravnega spora. Poleg tega ne iz navedb v ustavni pritožbi ne iz izpodbijane sodbe ni razvidno, da bi bila ob upoštevanju odločbe št. U-I-68/04 z dne 6. 4. 2006 (Uradni list RS, št. 45/06), s katero je Ustavno sodišče razveljavilo del besedila tretjega odstavka 23. člena ZUS, lahko odločitev o stroških upravnega spora drugačna, če bi sodišči v obravnavanem primeru o njih odločali na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).
 
9. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
C.
 
10. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
Milojka Modrijan
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
13.09.2005
Datum odločitve:
09.06.2006
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US26215