Up-13/05

Opravilna št.:
Up-13/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 13.06.2006
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2006:Up.13.05
Akt:
Ustavna pritožba zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-1957/04 z dne 3. 11. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Gornja Radgona št. P-1829/03 z dne 28. 1. 2004
Izrek:
Ustavna pritožba zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-1957/04 z dne 3. 11. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Gornja Radgona št. P-1829/03 z dne 28. 1. 2004 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pritožnikov očitek kršitve pravice do obrambe ni utemeljen. Dejstvo, da se je pritoižnik v postopku o prekršku zagovarjal sam, še ne pomeni kršitve pravice do poštenega postopka. Zato za kršitev pravice iz 22. člena v zvezi s prvo in drugo alinejo 29. člena Ustave ne gre.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
5.3.13.26 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Pravica do zagovornika (29).
Pravna podlaga:
Člen 22, 29, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-13/05-8
13. 6. 2006
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-1957/04 z dne 3. 11. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Gornja Radgona št. P-1829/03 z dne 28. 1. 2004 se ne sprejme.
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. S prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve več cestnoprometnih prekrškov po Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP). Izrečeni sta mu bili enotna denarna kazen in sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Senat za prekrške je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
 
2. Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do obrambe. Kršitev naj bi bila v tem, da Sodnik za prekrške pritožnikovega zagovornika ni obvestil o zaslišanju pritožnika oziroma ga na zaslišanje ni vabil. Prav tako naj pritožnik ne bi bil poučen o možnosti preložitve naroka v primeru, ko zagovornik ni prisoten. Pritožnik naj bi se v postopku zagovarjal kot prava neuka oseba. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odločbi odpravi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu organu.
 
 
B.
 
3. Po določbi prve alineje 29. člena Ustave mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti med drugim zagotovljena pravica, da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe, in pravica, da se mu sodi v njegovi navzočnosti ter da se brani sam ali z zagovornikom (druga alineja 29. člena Ustave). Pravica obdolženca, da se brani sam ali z zagovornikom, je namenjena zagotovitvi ustreznih in zadostnih možnosti, da se izjavi glede dejanskih in pravnih vidikov obtožbe zoper njega.
 
4. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 31/99 in OdlUS VIII, 126) sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, da pa je raven zagotovljenih pravic lahko v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu v postopku o prekršku zagotovljen pošten postopek, je jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave v povezavi z določbo 29. člena Ustave o pravnih jamstvih v kazenskem postopku.
 
5. Pritožnikov očitek kršitve pravice do obrambe ni utemeljen. Iz vpogledanega spisa izhaja, da je bil pritožnik seznanjen z vsebino predloga za uvedbo postopka o prekršku in s pravico do zagovora (113. člen Zakona o prekrških, Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – v nadaljevanju ZP). V vabilu na zaslišanje je bil pritožnik posebej opozorjen na pravico, da si v postopku o prekršku vzame zagovornika (tretji odstavek 79. člena ZP). Pritožnik je svoj zagovor podal prostovoljno, se z zapisnikom strinjal in ga lastnoročno podpisal.
 
6. Glede na to, da gre v postopku o prekršku praviloma za lažje kršitve, ki imajo manj hude posledice in so lažje dokazljive, ni mogoče reči, da se obdolženec sam ni mogel učinkovito braniti. Dejstvo, da se je pritožnik zagovarjal brez navzočnosti zagovornika, samo po sebi še ne pomeni, da mu ni bil zagotovljen pošten postopek. Ne glede na to pa lahko obdolžencu različne okoliščine preprečujejo, da bi se učinkovito branil sam. Dvom glede tega, ali se je pritožnik v konkretnem primeru mogel uspešno braniti sam, pa iz drugih pritožnikovih navedb in gradiva iz spisa o postopku o prekršku, ki ga je Ustavno sodišče vpogledalo, prav tako ne izhaja. Zadeva niti v dejanskem niti v pravnem pogledu ni bila zapletena. Prav tako niso izkazane druge subjektivne ali objektivne okoliščine na strani pritožnika, ki bi utemeljevale sklep, da pritožniku ni bila zagotovljena možnost učinkovite obrambe.
 
7. Kolikor pritožnik navaja, da je v postopku o prekršku zagovornika imel, mu je Senat za prekrške prepričljivo pojasnil, da se postopek o prekršku uvede z vložitvijo predloga pristojnega predlagatelja. Zato z izdajo plačilnega naloga oziroma z ugovorom zoper njega postopek o prekršku še ni uveden, zato vložitev ugovora, ki ga je pritožnik vložil po zagovorniku, še ne pomeni uresničevanja pravice do obrambe v postopku o prekršku.
 
8. Glede na navedeno očitno ne gre za kršitev 22. člena Ustave v povezavi s prvo in drugo alinejo 29. člena Ustave.
 
9. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
 
C.
 
10. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednik senata
dr. Zvonko Fišer
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
04.01.2005
Datum odločitve:
13.06.2006
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US26225