Up-1022/05

Opravilna št.:
Up-1022/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 03.07.2006
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2006:Up.1022.05
Akt:
Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1070/2004 z dne 8. 9. 2005 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 689/98 z dne 13. 5. 2004
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1070/2004 z dne 8. 9. 2005 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 689/98 z dne 13. 5. 2004 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), na področju sodnega in drugega varstva pravic zagotavlja vsakomur enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem tudi tako, da sodišče brez utemeljenega razloga ne sme odločiti drugače, kot sicer odloča v podobnih primerih. Vendar sklicevanje na odločitve sodišč, ki se po pravnih in dejanskih okoliščinah razlikujejo od pritožnikovega, te kršitve ne more utemeljiti.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
Pravna podlaga:
Člen 14.2, 22, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-1022/05-8
3. 7. 2006
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1070/2004 z dne 8. 9. 2005 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 689/98 z dne 13. 5. 2004 se ne sprejme.
Obrazložitev
A.
 
1. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo njegova zahtevka za plačilo razlik v plači in odškodnine. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da so vtoževane terjatve zastarale, saj obvestila o upravičenosti do uslužbenskega certifikata ni mogoče šteti za pisno pripoznavo obveznosti iz naslova neizplačanih razlik plač, ki bi lahko skladno s 387. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR) pretrgala zastaranje. Plača zaposlenih v državnih organih v spornem obdobju ni bila vezana na plačo iz Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. – v nadaljevanju KPND), kar pomeni, da v certifikatu navedeni znesek ne predstavlja neizplačanih plač po KPND in je zato treba to listino v skladu s šestim odstavkom 31. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list, RS št. 55/92 in nasl. – ZLPP) obravnavati izključno kot del izvedbe lastninskega preoblikovanja državnega premoženja. Strinjalo se je tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da niso podani elementi protipravnosti v zvezi z izdajo uslužbenskega certifikata.
 
2. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14. in 22. člena Ustave. Ne strinja se z zaključkom sodišč, da uslužbenski certifikat ni potrdilo o premalo izplačani plači, ki bi dajal podlago za denarno terjatev, in da zato do pretrganja zastaranja ni prišlo. Opozarja na drugačno sodno prakso, predvsem na sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 110/2000 z dne 27. 3. 2001, iz katere naj bi izhajalo, da je z izdajo obvestila oziroma zadolžnice prišlo do pripoznave dolga in s tem do pretrganja zastaranja. Prav tako opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 159/99 z dne 21. 12. 1999, s katero naj bi bilo tožnikovim zahtevkom za gotovinsko izplačilo uslužbenskega certifikata v celoti ugodeno. Nasprotuje tudi zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka. V zvezi s tem navaja, da sta sodišči spregledali, da je protipravno dejanje tožene stranke pomenilo neizplačilo plač.
 
 
B.
 
3. Glavni očitek pritožnika v obravnavanem primeru je, da je sodišče v njegovem primeru odločilo drugače, kot sicer odloča v drugih istovrstnih primerih. Ta očitek bi lahko pomenil kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in iz katere izhaja, da sodišče ne sme brez razumne pravne obrazložitve odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse. Vendar ta kršitev ni izkazana. Že Višje delovno in socialno sodišče je pritožniku pojasnilo, da se zadeva št. VIII Ips 110/2000 z dne 27. 3. 2001 ne nanaša na enako dejansko in pravno podlago kot sodba v obravnavani zadevi. Prav tako se na spor o plačilu razlik v plačah na podlagi uslužbenskega certifikata ne nanaša sodba št. VIII Ips 159/99 z dne 12. 3. 2002. Tožniki so v tej zadevi vtoževali razlike v plačah zaradi nezakonitega sklepa Vlade z dne 21. 5. 1992, ki je znižala osnovo za izračun plač tožnikom prek z zakonom določenega odstotka, in niso tožili na izplačilo uslužbenskih certifikatov.
 
4. O pravni naravi uslužbenskih certifikatov ter o njihovem namenu je Ustavno sodišče že večkrat odločalo (npr. v odločbi št. U-I-200/99 z dne 17. 2. 2000, Uradni list RS, št. 22/2000 in 31/2000-popr. in OdlUS IX, 24 ter v sklepu št. U-I-61/98 z dne 17. 2. 2000, OdlUS IX, 27). Dejstvo, da je pritožnikovo naziranje o njihovi pravni naravi drugačno in zato nasprotuje odločitvi sodišč, ki sta svoji odločitvi tudi utemeljili na odločitvi Ustavnega sodišča, ne zadostuje za sklep, da sta sodišči v pritožnikovem primeru kršili kakšno človekovo pravico.
 
5. Ker v obravnavani zadevi očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
 
C.
 
6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
Milojka Modrijan
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
26.10.2005
Datum odločitve:
03.07.2006
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US26268