Up-32/05

Opravilna št.:
Up-32/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 03.07.2006
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2006:Up.32.05
Akt:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 775/2002 z dne 26. 10. 2004
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 775/2002 z dne 26. 10. 2004 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pritožnikovo zatrjevanje odstopa od sodne prakse je zgolj pavšalno, saj ni izkazal, da naj bi sodišče odločilo drugače, kot sicer odloča v takih primerih, kot je njegov. Prav tako so pritožnikova zatrjevanja v bistvenem delu obrazloženo zavrnjena. Ker na nebistvena zatrjevanja sodišču ni treba odgovarjati, pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da naj bi bila kršitev v tem, da ni bilo odgovorjeno na vse njegove navedbe. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
5.3.13.13 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Neodvisnost (23).
5.3.13.14 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Nepristranskost (23).
5.3.13.3 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Dvostopenjska sodna pristojnost (25).
5.4.6 - Temeljne pravice - Ekonomske, socialne in kulturne pravice - Svobodna gospodarska pobuda (74).
Pravna podlaga:
Člen 14.2, 22, 23, 25, 74, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-32/05-4
3. 7. 2006
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe samostojnega podjetnika A. A., s. p., Ž., ki ga zastopa mag. B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 20. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 775/2002 z dne 26. 10. 2004 se ne sprejme.
 
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. Pritožniku je davčni organ z odločbo naložil plačilo prometnega davka za kupljeno osnovno sredstvo, čeprav je bila prodajna pogodba sporazumno razveljavljena oziroma razdrta po samem zakonu, ker je bilo naknadno ugotovljeno, da prodajalec ni lastnik stvari. Zato je bila kasneje sklenjena nova prodajna pogodba z lastnikom osnovnega sredstva. Prav tako je bil od prometa po novi pogodbi plačan prometni davek. Po stališču pristojnih organov pa je obveznost iz naslova prometnega davka nastala že na podlagi prve pogodbe, saj naj bi za prodajo zadostovalo plačilo kupnine. Pritožnik navaja, da je takšni obdavčitvi nasprotoval glede na 454. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – v nadaljevanju ZOR), iz katerega izhaja, da mora prodajalec izročiti kupcu prodajano stvar tako, da kupec pridobi na njej lastninsko pravico. Ker mu na zatrjevano pristojni organi niso odgovorili, vlaga še ustavno pritožbo. V njej tudi navaja, da prav tako ni bilo odgovorjeno na njegovo sklicevanje na člene 508–515 ZOR. Zato zatrjuje kršitev pravic iz 14., 22., 23., 25., 35. in 74. člena Ustave.
 
2. V utemeljitev zatrjevane kršitve pravice do enakosti in pravice do enakega varstva pravic navaja, da je po ustaljeni sodni praksi bistveni element prodajne pogodbe izročitev prodajane stvari kupcu tako, da ta na njej pridobi lastninsko pravico. Prodajalec pri tem na kupca ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam. Vrhovno sodišče pa naj bi od te prakse odstopilo, ne da bi odstop obrazložilo, čeprav mora argumentirati svoja pravna stališča. Zato naj bi bila izpodbijana odločitev tudi tako očitno napačna in brez razumne pravne utemeljitve, da je arbitrarna. Vrhovno sodišče naj bi se tudi ne opredelilo do zatrjevane neveljavnosti prve prodajne pogodbe ter do zatrjevanih kršitev ZOR, čeprav mora prepričljivo odgovoriti na relevantne navedbe stranke. Sklicevalo se je le na Zakon o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 in nasl. – ZPD), ki o neveljavnosti pogodb ne govori. Ob tem pa naj bi zakonu dalo vsebino, ki je v nasprotju z Ustavo. Zaradi nerazumne, nepravilne in arbitrarne odločitve naj bi bila kršena tudi pravica do sodnega varstva, saj odločanje ni bilo neodvisno in nepristransko. Prav tako naj bi bila kršena pravica do pravnega sredstva, ker ni bilo odgovorjeno na bistvene navedbe strank. Svobodna gospodarska pobuda pa naj bi bila kršena, ker ni obrazloženo, zakaj ni bila upoštevana pogodbena volja strank.
 
 
B.
 
3. Ustavnopravno relevanten bi bil lahko le očitek pritožnika, da je Vrhovno sodišče odstopilo od sodne prakse oziroma da svoje odločitve ni obrazložilo, s čimer naj bi najprej kršilo pravico do enakosti pred zakonom oziroma pravico do enakega varstva pravic, posledično pa še posamezne druge ustavne pravice. Člen 22 Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), namreč med drugim zagotavlja, da sodišče brez utemeljenih razlogov ne odstopi od enotne sodne prakse oziroma da obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne tiste navedbe strank, ki so po pravni presoji sodišča bistvene in niso očitno neutemeljene.
 
4. Pritožnik odstop od sodne prakse zatrjuje zgolj pavšalno, saj ni izkazal, da naj bi sodišče odločilo drugače, kot sicer odloča v takih primerih, kot je njegov. Prav tako so razlogi za obveznost iz naslova prometnega davka po prvi, razveljavljeni, prodajni pogodbi v obrazložitvi izpodbijane sodne odločbe Vrhovnega sodišča jasno navedeni; kupnina je bila plačana, stroj pa izročen kupcu, ki ga je vpisal v svojo evidenco osnovnih sredstev ter zanj uveljavljal znižanje davčne osnove. V obrazložitvi so nadalje jasno navedene okoliščine, ki ne kažejo na to, da naj bi bila prva pogodba razveljavljena (med drugim npr. izročene stvari niso bile vrnjene). Vrhovno sodišče je torej pritožnikove navedbe v bistvenem delu obrazloženo zavrnilo. Ker na nebistvena zatrjevanja sodišču ni treba odgovarjati, pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da naj bi bila kršitev v tem, da ni bilo odgovorjeno na vse njegove navedbe. Posledično so tako neutemeljena tudi pritožnikova zatrjevanja o kršitvah pravic iz členov 23, 25 in 35 Ustave ter iz 74. člena Ustave, kolikor je ta na področju opravljanja gospodarske dejavnosti odraz splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave, katere naj bi povzročila prav neobrazložena odločitev Vrhovnega sodišča.
 
5. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
 
C.
 
6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
Predsednica cenata
Milojka Modrijan
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
14.01.2005
Datum odločitve:
03.07.2006
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US26274