Up-671/05

Opravilna št.:
Up-671/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 03.07.2006
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2006:Up.671.05
Akt:
Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1413/2004 z dne 24. 2. 2005
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1413/2004 z dne 24. 2. 2005 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pritožnik s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča ni izkazal odstopa od sodne prakse, saj ena drugačna sodna odločba še ne pomeni ustaljene sodne prakse.

Očitek pritožnika, da je sodišče v zvezi z zahtevkom za plačilo nezastaranega dela terjatve zmotno uporabilo pravila o dokaznem bremenu in mu s tem kršilo pravici iz 22. in 23. člena Ustave, po vsebini pomeni le ugovor zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Dejstvo, da je odločitev sodišča drugačna od tiste, s katero bi soglašal pritožnik, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravic iz 22. in 23. člena Ustave.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
5.3.13.13 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Neodvisnost (23).
5.3.13.14 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Nepristranskost (23).
5.3.13.3 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Dvostopenjska sodna pristojnost (25).
Pravna podlaga:
Člen 22, 23, 25, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-671/05-8
3. 7. 2006
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1413/2004 z dne 24. 2. 2005 se ne sprejme.
 
Obrazložitev
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo pritožnikovemu tožbenemu zahtevku za plačilo 218.470,00 SIT. Višje sodišče je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek pritožnika zavrnilo. Ugotovilo je, da pritožniku izdani potrdili o premalo izplačani plači ne pomenita pripoznave dolga, ki bi pretrgala zastaranja. Zato je štelo, da je ugovor tožene stranke o zastaranju dela terjatve utemeljen. Zahtevek za plačilo nezastaranega dela terjatve pa je zavrnilo zato, ker pritožnik v tožbi ni opredelil razlike premalo izplačanih plač po posameznih mesecih.
 
2. Zoper sodbo Višjega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje, da je Višje sodišče s stališčem, da potrdili ne pomenita pripoznave dolga, brez utemeljitve odstopilo od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča in mu s tem kršilo pravico iz 22. člena Ustave. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 139/2001 z dne 12. 3. 2002, v kateri naj bi Vrhovno sodišče v pravno in dejansko identični zadevi ugotovilo, da listina, ki je po mnenju ustavnega pritožnika povsem primerljiva s spornima potrdiloma, pomeni pripoznavo dolga. Kršitev 25. člena Ustave utemeljuje z navedbo, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na njegovo bistveno navedbo o pravni naravi listine. Kršitev pravice do enakega varstva pravic in pravice do poštenega sojenja naj bi pomenilo tudi stališče sodišča druge stopnje, da bi moral pritožnik utemeljiti nezastarani del terjatve. Meni, da bi moralo sodišče nepredložitev izračuna, katerega se je zavezala predložiti tožena stranka, presoditi v skladu z dokaznimi pravili in zahtevku ugoditi.
 
 
B.
 
3. Pritožnik Višjemu sodišču očita, da je odstopilo od ustaljene sodne prakse. Ta očitek bi bil lahko relevanten z vidika pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Iz te pravice namreč izhaja tudi zahteva, da sodišče ne sme brez razumne pravne obrazložitve odstopiti od uveljavljene in enotne sodne prakse. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnik namreč z navajanjem zgolj ene sodbe ne more izkazati ustaljene sodne prakse, od katere naj bi sodišče v njegovem primeru odstopilo.
 
4. Očitek pritožnika, da Višje sodišče ni odgovorilo na njegovo navedbo o pravni naravi listine, po vsebini pomeni zatrjevanje kršitve 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva). Iz te ustavne pravice izhaja obveznost pritožbenega sodišča, da odgovori na pomembne pritožbene navedbe. Vendar je tudi ta očitek neutemeljen. Višje sodišče je namreč obrazložilo, da potrdili ne pomenita pripoznave dolga, ki bi pretrgala zastaranje, temveč le priznanje dejstva, s kakšnim zneskom lahko pritožnik sodeluje pri dokapitalizaciji podjetja oziroma v stečaju ali likvidaciji.
 
5. Pritožnik trdi tudi, da je Višje sodišče v zvezi z zahtevkom za plačilo nezastaranega dela terjatve zmotno uporabilo pravila o dokaznem bremenu in mu s tem kršilo pravici iz 22. in prvega odstavka 23. člena Ustave. Ta navedba po vsebini pomeni le ugovor zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Dejstvo, da je odločitev sodišča drugačna od tiste, s katero bi soglašal pritožnik, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravic iz 22. oziroma prvega odstavka 23. člena Ustave.
 
6. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
 
C.
 
7. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
Milojka Modrijan
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
12.07.2005
Datum odločitve:
03.07.2006
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US26283