Up-577/05

Opravilna št.:
Up-577/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 10.07.2006
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2006:Up.577.05
Akt:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 418/2005 z dne 10. 5. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. In 2002/00056 z dne 15. 3. 2005
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 418/2005 z dne 10. 5. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. In 2002/00056 z dne 15. 3. 2005 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pritožnik kršitev 22. člena Ustave utemeljuje z očitkom, da sta odločitvi sodišč arbitrarni. Oceno arbitrarnosti odločitve bi lahko Ustavno sodišče izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti tako, da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati.
Z vidika 22. člena Ustave bi bil lahko relevanten očitek, da Višje sodišče ni odgovorilo na pritožbeni očitek. Očitek je neutemeljen. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pritožnikovo navedbo, da je ponujeno stanovanje za pol manjše od prejšnjega stanovanja, saj je pritožniku pojasnilo, da te navedbe ni mogoče upoštevati, ker jo je pritožnik podal šele v pritožbi, kar pa je prepozno.

Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
Pravna podlaga:
Člen 22, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-577/05-5
10. 7. 2006
 
 
 
SKLEP
 
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 418/2005 z dne 10. 5. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. In 2002/00056 z dne 15. 3. 2005 se ne sprejme.
 
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo pritožnikovemu (v izvršilnem postopku upnikovemu) izvršilnemu predlogu in dolžnici naložilo, naj upniku v petnajstih dneh kot bivšemu imetniku stanovanjske pravice na stanovanju V. V. V. V. v V., omogoči nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji iz VIII. poglavja Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. – SZ). Hkrati je dolžnici izreklo denarno kazen, če obveznosti ne bo izpolnila v roku, in dovolilo izvršbo za izterjavo denarne terjatve. Dolžnica je proti temu sklepu vložila ugovor. Sodišče je njenemu ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitvi temeljita na stališču, da je stanovanje, ki ga je dolžnica ponudila upniku v odkup, primerno stanovanje, zato je dolžnica v celoti izpolnila svojo obveznost iz izvršilnega naslova.
 
2. Pritožnik navaja, da je dolžnica takoj po izdaji sklepa o izvršbi pritožniku ponudila v odkup stanovanje na naslovu U. U. v U. Navaja, da je ponudbo za odkup zavrnil, ker meni, da ponujeno stanovanje ni primerno. Zatrjuje, da je bilo stanovanje na V. V. V. V., ki je bilo porušeno, bistveno večje, saj je znašala dejanska izmera 30,86 m2 (uradno pa 18 m2), imelo je kuhinjo, sobo, balkon, klet in skupni WC. Medtem, ko naj bi bilo ponujeno stanovanje veliko le 16,23 m2, imelo naj bi le sobo, WC, predsobo in teraso, bilo naj bi pritlično in vlažno. Navaja, da sodišče ni ocenilo okoliščine, da je bilo prejšnje stanovanje veliko 30,86 m2, ponujeno pa le 16,23 m2. Nasprotuje stališču sodišč, da mu je dolžnica ponudila primerno stanovanje. Ne strinja se s stališčem Višjega sodišča, da je dolžnica predložila dokaze, ki dokazujejo primernost ponujenega stanovanja in da so razlogi sodišča prve stopnje, da je ponujeno stanovanje primerno, prepričljivi. Stališčem sodišč očita, da so napačna in arbitrarna in s tem kršitev 22. člena Ustave. Navaja, da prav iz zapisnikov, ki jih je predložila dolžnica, izhaja, da ponujeno stanovanje ni primerno, saj je za pol manjše. Pritožbenemu sodišču tudi očita, da ni odgovorilo na ta bistveni pritožbeni očitek in da ni upoštevalo oziroma ni omenilo dokazov, ki dokazujejo neprimernost ponujenega stanovanja. Navaja, da sta odločitvi v nasprotju z namenom drugega odstavka 129. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. – v nadaljevanju SZ), ki je v tem, da upravičenec dobi primerno stanovanje, kot ga določa 5. člen SZ.
 
 
B.
 
3. Kršitev 22. člena Ustave pritožnik utemeljuje z očitkom, da sta odločitvi sodišč arbitrarni. Oceno arbitrarnosti odločitve bi lahko Ustavno sodišče izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. Sodišče prve stopnje in druge stopnje sta obrazložili, da je v konkretnem primeru pri oceni primernosti stanovanja treba upoštevati specifičnost konkretnega primera.[1] Sodišče prve stopnje je izčrpno obrazložilo svoje stališče, da pri presoji primernosti stanovanja ni mogoče upoštevati zgolj 1,77 m2 manjše stanovanjske površine ponujenega stanovanja, temveč tudi kvaliteto ponujenega stanovanja, lego in zlasti vrednost stanovanja, kar vse govori v prid ponujenega stanovanja. Tako se pokaže, da se pritožnik dejansko ne strinja z dokazno oceno sodišč o stanju stanovanj kot izhaja iz obeh zapisnikov. To pomeni, da pritožnik zgolj ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, s tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti.
 
4. Z vidika 22. člena Ustave bi bil lahko relevanten očitek, da Višje sodišče ni odgovorilo na njegov pritožbeni očitek. Očitek je neutemeljen. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pritožnikovo navedbo, da je ponujeno stanovanje (16,23 m2) za pol manjše od prejšnjega stanovanja (30,86 m2), saj je pritožniku pojasnilo, da te navedbe ni mogoče upoštevati, ker jo je pritožnik podal šele v pritožbi, kar pa je prepozno.
 
5. Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
 
C.
 
6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić
 
Opomba:
[1] Iz obeh izpodbijanih sklepov izhaja, da je specifičnost konkretnega primera v tem, da je upnik lastnik stanovanjske hiše, da pa mu mora dolžnica priskrbeti drugo primerno stanovanje zaradi njegove invalidnosti, ker se težko prevaža večkrat dnevno iz kraja prebivanja do kraja opravljanja dela zaradi deljenega urnika dela.
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
21.06.2005
Datum odločitve:
10.07.2006
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US26319