Up-686/05

Opravilna št.:
Up-686/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 22.11.2006
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2006:Up.686.05
Akt:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cpg 93/2005 z dne 23. 5. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. Ig 28/2005 z dne 21. 2. 2005
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cpg 93/2005 z dne 23. 5. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. Ig 28/2005 z dne 21. 2. 2005 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Očitek pritožnice, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na njeno navedbo, ki jo je navedla v ugovoru zoper sklep o izvršbi, in da ji je bila s tem kršena pravica iz 22. člena, ni utemeljen, saj ji je Višje sodišče pojasnilo, da ta njena navedba ni pomembna in ni mogla vplivati ne odločitev o ugovoru ne na odločitev o predlogu za odlog izvršbe. V pravilnost navedenega stališča se Ustavno sodišče ne more spuščati. Prav tako ni utemeljen očitek pritožnice, da je Višje sodišče odločilo arbitrarno in v nasprotju s sodno prakso, ker je ugotovilo, da aktivno legitimacijo upnika v izvršilnem postopku utemeljuje že listina, ki zgolj ugotavlja sklenitev osnovne pogodbe o odstopu terjatve, saj je Višje sodišče svoje stališče razumno obrazložilo, odstopa od sodne prakse pa pritožnica ni izkazala. Prav tako pritožnici ni bila kršena pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi namreč ne izkaže, da bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno stališče, ki bi bilo z vidika te pravice nesprejemljivo. Pritožnica ustavne pritožbe tudi ne more utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj ta člen neposredno ne ureja nobene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
5.3.36 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do lastnine (33, 67).
Pravna podlaga:
Člen 22, 33, 67, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-686/05-14
22. 11. 2006
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cpg 93/2005 z dne 23. 5. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. Ig 28/2005 z dne 21. 2. 2005 se ne sprejme.
Obrazložitev
A.
 
1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (pravnomočne sodbe) in listine o prenosu terjatve na upnico. Zoper navedeni sklep je ustavna pritožnica (v izvršilnem postopku dolžnica) vložila ugovor in predlog za odlog izvršbe. V ugovoru je navedla, da terjatev iz izvršilnega naslova ni prešla na upnico po sklepu o izvršbi, v predlogu za odlog izvršbe pa, da je vložila revizijo zoper izvršilni naslov in da naj bi ji s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, večja od tiste, ki bi lahko nastala upnici, saj ji grozi stečaj. Sodišče prve stopnje je ugovor pritožnice in njen predlog za odlog izvršbe zavrnilo. Zavzelo je stališče, da listina o priznanju terjatve z dne 14. 1. 2005, s katero upnica iz izvršilnega naslova in upnica, ki je vložila predlog za izvršbo, ugotavljata, da je terjatev iz izvršilnega naslova v celoti prešla na novo upnico, izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ) ter da pritožnica ni izkazala obeh kumulativno zahtevanih pogojev za odlog izvršbe iz prvega odstavka 71. člena ZIZ. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo ustavne pritožnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
 
2. Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 2. člena Ustave in kršitev pravic iz 22. in iz 33. člena Ustave. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave naj bi ji bila kršena zato, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njene trditve o spornosti višine prenesene terjatve po pogodbi o odstopu, ki naj bi jo navedla v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Meni, da je stališče Višjega sodišča, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno odgovoriti na to navedbo, ker jo je podala v predlogu za odlog izvršbe in ne v ugovoru zoper sklep o izvršbi, očitno napačno. Trdi, da poimenovanje dela vloge ne more utemeljiti razlage sodišča, ker bi sodišče moralo opraviti materialnopravno presojo dovoljenosti izvršbe po uradni dolžnosti (3. člen ZIZ). Višjemu sodišču še očita, da je odločalo arbitrarno in v nasprotju s sodno prakso, ker je odločilo, da aktivno legitimacijo upnika v izvršilnem postopku utemeljuje že listina, ki zgolj ugotavlja sklenitev osnovne pogodbe o odstopu terjatve, kar naj bi bilo v nasprotju z določbami 414. do 424. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in nasl. – v nadaljevanju OZ). Pritožnica trdi, da ji je bila zaradi tega kršena tudi pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ker naj bi ji grozil nastanek nesorazmerno hudih posledic. Zatrjuje še, da teža posledic ni proporcionalna višini terjatve, s čimer naj bi bilo kršeno tudi načelo sorazmernosti, ki izhaja iz načela pravne države (2. člen Ustave).
 
 
B.
 
3. Iz določbe 22. člena Ustave med drugim izhaja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihov pomen in da se do tistih navedb, ki so za odločitev o zadevi pomembne, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Ob tako opredeljeni vsebini te ustavne pravice se izkaže, da očitek pritožnice ni utemeljen. Res je, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na njeno trditev o sporni višini prenesene terjatve. Nanjo je odgovorilo Višje sodišče. Povedalo je, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno odgovoriti na to trditev pritožnice, ker jo je navedla v predlogu za odlog izvršbe in ne v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pojasnilo ji je še, da ta trditev tudi ni pomembna za odločitev, saj je izvršilni naslov v izvršilnem predlogu listina z dne 14. 1. 2005 in ne pogodba o odstopu terjatve z dne 31. 12. 1995. S tem je zadostilo zahtevam iz 22. člena Ustave. V pravilnost navedenega stališča se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
 
4. Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pritožnica Višjemu sodišču očita tudi s trditvijo, da je arbitrarno presodilo listino, ki naj bi dokazovala aktivno legitimacijo upnice. Oceno arbitrarnosti bi Ustavno sodišče lahko izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega Višjemu sodišču ni mogoče očitati. Višje sodišče je namreč razumno pojasnilo, da je prenos terjatve, ki v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ utemeljuje aktivno legitimacijo upnice, izkazan z listino o priznanju terjatve z dne 14. 1. 2005, ki kljub neustreznemu naslovu po vsebini pomeni pogodbo o odstopu terjatve v skladu s členi 417 do 424 OZ. Pritožnica v zvezi z navedenim stališčem Višjemu sodišču očita še odstop od ustaljene sodne prakse. Ta očitek je splošen, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.
 
5. Neutemeljen je dalje pritožničin očitek, da ji je bila z izpodbijanima sklepoma kršena pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Za kršitev pravice do zasebne lastnine bi šlo le v primeru, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno stališče, ki bi bilo z vidika te pravice nesprejemljivo. Pritožnica pa z navedbami v ustavni pritožbi tega ne izkaže.
 
6. Pritožnica ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj ta člen neposredno ne ureja nobene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine
 
7. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
C.
 
8. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
18.07.2005
Datum odločitve:
22.11.2006
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US26738