Up-1001/05

Opravilna št.:
Up-1001/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 24.11.2006
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2006:Up.1001.05
Akt:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 949/2004 z dne 15. 9. 2005
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 949/2004 z dne 15. 9. 2005 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pritožnica očitek o napačnih ugotovitvah sodišča glede lojalnosti njenega očeta utemeljuje z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava, s tem pa zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ne more utemeljiti. V obravnavanem primeru bi bila kršitev te ustavne pravice podana, če pritožnici v postopku izdaje ugotovitvene odločbe o državljanstvu možnost izpodbijanja zakonske domneve o nelojalnem ravnanju iz tretjega odstavka 63. člena ZDen ne bi bila dana. Dejstvo, da pritožnica te domneve ni uspela izpodbiti in da ji s pritožbo ni uspelo omajati pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, pa samo po sebi tudi njenega očitka o pristranskem in površnem obravnavanju pritožbe ne more utemeljiti.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
Pravna podlaga:
Člen 22, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-1001/05-7
24. 11. 2006
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Republika Ž., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 949/2004 z dne 15. 9. 2005 se ne sprejme.
 
 
Obrazložitev
 
 
A.
 
1. Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče pritrdilo odločitvi Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, s katero je Ministrstvo zavrnilo pritožbo zoper ugotovitveno odločbo Upravne enote Ravne na Koroškem, da se pritožničin oče B. B. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali od 28. 8. 1945 do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. – ZDRS), od navedenega datuma do svoje smrti 27. 10. 1960, ni štel za državljana Republike Slovenije in jugoslovanskega državljana.
 
2. Pritožnica v ustavni pritožbi podrobno opisuje dogodke med in po drugi svetovni vojni, ki naj bi vplivali na odločitev njenega očeta, da se je izselil v Avstrijo in pridobil avstrijsko državljanstvo, ter obširno pojasnjuje svojo oceno v postopku izvedenih dokazov (izjav prič in listin), ki naj bi dokazovali njegovo lojalnost slovenskemu narodu. Vrhovnemu sodišču očita, da je njeno pritožbo obravnavalo nerazumno pristransko in očitno zelo površno ter da dokazov, ki jih je ponudila, ni ocenilo vsakega zase in vseh skupaj kot celoto. Svojo odločitev naj bi zmotno in nekritično oprlo na izjave štirih neverodostojnih in neprepričljivih prič, do vsebine ključnih listinskih dokazov pa naj bi se sodišče opredelilo le površno in formalistično. Ugotovitev o nelojalnosti njenega očeta naj bi bila napačna, saj vprašanja lojalnosti sodišče ni ovrednotilo v skladu z materialno resnico, ki naj bi izhajala iz pravega dejanskega stanja. Z izpodbijano odločitvijo naj bi Vrhovno sodišče pritožnici odreklo enako varstvo pravic, kot so ga v postopku pred sodišči in drugimi državnimi organi deležni drugi slovenski državljani, s čemer naj bi ji bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
3. Pritožnica je ustavno pritožbo dodatno utemeljevala z vlogo z dne 24. 12. 2005.
 
 
B.
 
4. Pritožnica očitek o napačnih ugotovitvah sodišča glede lojalnosti njenega očeta utemeljuje z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava, s tem pa zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ne more utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče namreč preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Vprašanje dokazovanja lojalnosti v postopkih ugotavljanja državljanstva, kot predhodnega vprašanja v postopkih denacionalizacije, je bilo tudi že predmet ustavnosodne presoje. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997 (Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 43) zavzelo stališče, da je določbo tretjega odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen)[1] treba razlagati kot domnevo, zoper katero je mogoč in dovoljen nasprotni dokaz (48. točka obrazložitve). Nelojalno ravnanje zoper interese narodov in države FLRJ je torej zakonska domneva, ki pa jo lahko stranka v postopku izdaje ugotovitvene odločbe o državljanstvu izpodbija z nasprotnimi dokazi. V obravnavanem primeru bi bila kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave podana, če pritožnici takšna možnost ne bi bila dana. Pritožnica tega ne zatrjuje, izpodbija le dokazno oceno, ki jo je glede lojalnosti njenega očeta na podlagi izvedenih dokazov sprejelo sodišče. Pravilnosti dokazne ocene pa Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne presoja. Dejstvo, da pritožnica omenjene zakonske domneve ni uspela izpodbiti in da ji po presoji Vrhovnega sodišča s pritožbo ni uspelo omajati pravilnosti ocene Upravnega sodišča, pa samo po sebi tudi ne utemeljuje očitka o pristranskem in površnem obravnavanju pritožbe.
 
5. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Zato Ustavno sodišče ni presojalo navedb iz vloge, ki jo je pritožnica Ustavnemu sodišču poslala po izteku 60 dnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe.
 
6. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
 
C.
 
7. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
Milojka Modrijan
 
Opomba:
[1] Tretji odstavek 63. člena ZDen glasi: »Na zahtevo organa iz 54. ali 56. člena tega zakona izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, ugotovitveno odločbo o državljanstvu upravičenca, če ta ni vpisan v evidenco o državljanstvu. V tem postopku ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ.«
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
24.10.2005
Datum odločitve:
24.11.2006
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US26790