Up-6/06

Opravilna št.:
Up-6/06
Objavljeno:
Neobjavljeno | 24.11.2006
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2006:Up.6.06
Akt:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 851/2005 z dne 22. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1037/2004 z dne 13. 5. 2005
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 851/2005 z dne 22. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1037/2004 z dne 13. 5. 2005 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati arbitrarnosti in s tem kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, saj sta razumno obrazloženi. Iz obrazložitev pa je razvidno, da sta sodišči odgovorili tudi na tožbene in pritožbene navedbe.

Iz sodbe Vrhovnega sodišča izhaja, da se je opredelilo tudi do pritožbenih navedb v zvezi z (ne)izvedbo glavne obravnave. Poleg tega je Vrhovno sodišče pritrdilo presoji Upravnega sodišča, da so šele v tožbi predlagani dokazi (zaslišanje priče in poizvedbe pri pošti) nedovoljene pritožbene novote. Sklicevanje na določbo 14. člena ZUS, po kateri bi sodišče lahko izvedlo dokaze ne glede na predloge strank, pa samo po sebi ne zadošča za utemeljitev očitka o arbitrarnosti izpodbijane odločitve.

Geslo:
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
Pravna podlaga:
Člen 22, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-6/06-5
24. 11. 2006
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 851/2005 z dne 22. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1037/2004 z dne 13. 5. 2005 se ne sprejme.
 
 
Obrazložitev
 
 
A.
 
1. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila zahteva za denacionalizacijo dveh nepremičnin vložena 8. 12. 1993, torej prepozno glede na prekluzivni rok iz prvega odstavka 64. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. –ZDen). Upravno sodišče je zavrnilo pritožničino tožbo in potrdilo odločitev upravnih organov o zavrnitvi prepozne zahteve za denacionalizacijo, ker pritožnica v upravnem postopku ni izkazala, da jo je do 7. 12. 1993 vložila priporočeno po pošti. V tožbi predlagano izvedbo dokazov je Upravno sodišče zavrnilo na podlagi tretjega odstavka 14. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS). Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča.
 
2. Pritožnica v ustavni pritožbi trdi, da je z izpodbijano odločitvijo kršena določba Ustave, da je Slovenija pravna država, ker naj bi šlo za zlorabo pravic oblastvenega oziroma pravosodnega organa. Navaja, da zahteva za denacionalizacijo ni bila vložena prepozno in utemeljuje razloge, iz katerih naj bi izhajalo, da je bila oddana na pošto najkasneje 7. 12. 1993. Upravnemu sodišču očita, da ni preizkusilo dejanskega stanja v okviru tožbenih navedb. Poleg tega meni, da bi Upravno sodišče moralo razpisati glavno obravnavo, ker je predlagala dokaze, ki bi jih sodišče lahko izvedlo le na glavni obravnavi. Vrhovnemu sodišču očita, da je ta pritožbeni ugovor zavrnilo kljub temu, da je Ustavno sodišče o takšnem načinu odločanja Upravnega sodišča že zavzelo svoje stališče. Zato sodiščema očita, da sta odločili arbitrarno.
 
B.
 
3. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.
 
4. Z očitkom o arbitrarnosti izpodbijanih sodb pritožnica po vsebini zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar te kršitve z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Oceno arbitrarnega ravnanja bi lahko Ustavno sodišče izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti in bi bilo zato mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati, saj sta razumno obrazloženi. Iz obrazložitev pa je razvidno, da sta sodišči odgovorili tudi na tožbene in pritožbene navedbe.
 
5. Iz sodbe Vrhovnega sodišča izhaja, da se je opredelilo tudi do pritožbenih navedb v zvezi z (ne)izvedbo glavne obravnave. Zavrnitev tega očitka ne temelji le na ugotovitvi, da pritožnica glavne obravnave ni zahtevala, temveč je kot pravilno ocenilo tudi presojo Upravnega sodišča, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku popolno in pravilno ugotovljeno. Poleg tega je Vrhovno sodišče pritrdilo presoji Upravnega sodišča, da so šele v tožbi predlagani dokazi (zaslišanje priče in poizvedbe pri pošti) nedovoljene pritožbene novote. Že Upravno sodišče je pojasnilo, da pritožnica izvedbe omenjenih dokazov ni predlagala v upravnem postopku, čeprav je to možnost imela. Pritožnica tej ugotovitvi v ustavni pritožbi ne nasprotuje. Zato ni izkazala, da bi v obravnavanem primeru sodišče s tem, ko ni izvedlo glavne obravnave, kršilo pravico do enakega varstva pravic z 22. člena Ustave. Sklicevanje na določbo 14. člena ZUS, po kateri bi sodišče lahko izvedlo dokaze ne glede na predloge strank, pa samo po sebi ne zadošča za utemeljitev očitka o arbitrarnosti izpodbijane odločitve.
 
6. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
 
C.
 
7. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
Milojka Modrijan
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
03.01.2006
Datum odločitve:
24.11.2006
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US26791