Up-1205/05

Opravilna št.:
Up-1205/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 15.12.2006
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2006:Up.1205.05
Akt:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1169/2003 z dne 28. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 946/2002 z dne 11. 6. 2003, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-06-51/96 z dne 4. 4. 2002 in z odločbo Upravne enote Logatec št. 321-7/92 z dne 2. 8. 2000
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1169/2003 z dne 28. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 946/2002 z dne 11. 6. 2003, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-06-51/96 z dne 4. 4. 2002 in z odločbo Upravne enote Logatec št. 321-7/92 z dne 2. 8. 2000 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, zatrjevanih v ustavni pritožbi, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
Pravna podlaga:
Člen 22, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-1205/05-8
15. 12. 2006
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B.-B., odvetnica v Z., na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
 
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1169/2003 z dne 28. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 946/2002 z dne 11. 6. 2003, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-06-51/96 z dne 4. 4. 2002 in z odločbo Upravne enote Logatec št. 321-7/92 z dne 2. 8. 2000 se ne sprejme.
Obrazložitev
A.
 
1. Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče potrdilo sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo Upravne enote Logatec o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo nepremičnega premoženja. Izpodbijana odločitev temelji na stališču, da premoženja, podržavljenega pravni osebi, po določbah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) ni mogoče vrniti družbenikom te pravne osebe, ampak le pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje pravne kontinuitete po 9.a členu ZDen.
 
2. Pritožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Vrhovnemu sodišču očita, da je s tem, ko njegovima pravnima prednikoma kot edinima družbenikoma družbe, katere premoženje je bilo podržavljeno, ni priznalo statusa upravičencev do denacionalizacije tega premoženja, ravnalo v nasprotju z določbo 13. člena ZDen, kršilo pa naj bi tudi določbe Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – ZGD) in Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – ZFPPod), po katerih ”postane vse premoženje izbrisanih družb last njihovih družbenikov”. Svoj očitek utemeljuje tudi s sklicevanjem na odločbo Občine Ribnica, s katero naj bi bile (v podobnem primeru, kot je pritožnikov) podržavljene nepremičnine družbe vrnjene pravnim naslednikom družbenikov te družbe. Vrhovnemu sodišču očita, da je z napačno uporabo določb ZDen v škodo pritožnika kršilo pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, načelo uresničevanja pravic iz 15. člena Ustave, pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravico do sodnega varstva pravic iz 23. člena Ustave ter pravico do rehabilitacije in odškodnine iz 30. člena Ustave.
 
3. Pritožnik je ustavno pritožbo dodatno utemeljeval z vlogo z dne 6. 2. 2006.
 
 
B.
 
4. Pritožnik ustavno pritožbo utemeljuje predvsem z navedbami, s katerimi sodišču očita napačno razlago določb ZDen, ki določajo, kdo so upravičenci do denacionalizacije premoženja, podržavljenega pravnim osebam. Takšne navedbe pritožnika po vsebini pomenijo zgolj ugovor zmotne uporabe prava, s tem pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) namreč Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.
 
5. Zato ustavne pritožbe tudi ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na 15. člen Ustave, ki razen v četrtem odstavku, v katerem zagotavlja sodno varstvo človekovih pravic in temeljih svoboščin in pravico do odprave posledic njihovih kršitev, neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Navedb, ki bi po vsebini pomenile zatrjevanje kršitve četrtega odstavka 15. člena Ustave, pa ustavna pritožba ne vsebuje.
 
6. Kolikor pritožnik s sklicevanjem na drugačno odločitev v istovrstnem primeru zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v postopkih pred državnimi organi poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, bi bil v obravnavanem primeru tak očitek lahko relevanten le, če bi sodišče z izpodbijano odločitvijo odstopilo od uveljavljene sodne prakse. Iz te pravice pa ne izhaja obveznost sodišča, da v konkretnem upravnem sporu odloči tako, kot je odločil upravni organ v drugi podobni zadevi, kot to zmotno meni pritožnik. Z ustavno pritožbo, katere predmet je odločitev sodišča, je namreč očitek o neenakem odločanju mogoče utemeljiti le s sklicevanjem na drugačne odločitve sodišč višje ali vsaj iste stopnje, česar pa pritožnik ne zatrjuje.
 
7. Pritožnik ostalih očitkov o kršitvah ustavnih pravic ali temeljnih svoboščin ni utemeljil, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.
 
8. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Zato Ustavno sodišče ni presojalo navedb v vlogi, ki jo je pritožnik Ustavnemu sodišču poslal po izteku 60-dnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe.
 
9. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
 
C.
 
10. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
Milojka Modrijan
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
12.12.2005
Datum odločitve:
15.12.2006
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US26889