Up-494/05

Opravilna št.:
Up-494/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 31.01.2007
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2007:Up.494.05
Akt:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 280/2004 z dne 17. 2. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1636/2002 z dne 17. 12. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 634/95 z dne 11. 3. 2002
Ustavna pritožba B. B. in C. C. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1636/2002 z dne 17. 12. 2003 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 634/95 z dne 11. 3. 2002
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 280/2004 z dne 17. 2. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1636/2002 z dne 17. 12. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 634/95 z dne 11. 3. 2002 se ne sprejme. Ustavna pritožba B. B. in C. C. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1636/2002 z dne 17. 12. 2003 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 634/95 z dne 11. 3. 2002 se zavrže.
Evidenčni stavek:
Če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, zatrjevanih v ustavni pritožbi, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo.
Ustavno sodišče zavrže prepozno vloženo ustavno pritožbo.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
5.3.36 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do lastnine (33, 67).
1.4.52.6 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke v postopku ustavne pritožbe - Rok za vložitev ustavne pritožbe.
1.5.51.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Zavrženje.
Pravna podlaga:
Člen 22, 33, Ustava [URS]
Člen 55.2.1, 55.1.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-494/05-7
31. 1. 2007
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž., ki jih zastopa Č. Č.-Č., odvetnica v Z., na seji senata 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
 
sklenilo:
 
1. Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 280/2004 z dne 17. 2. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1636/2002 z dne 17. 12. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 634/95 z dne 11. 3. 2002 se ne sprejme.
 
2. Ustavna pritožba B. B. in C. C. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1636/2002 z dne 17. 12. 2003 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 634/95 z dne 11. 3. 2002 se zavrže.
 
Obrazložitev
A.
 
1. Okrožno sodišče je v pravdi (med drugim) v pretežni meri ugodilo tožbenim zahtevkom tožnice in vsakemu od pritožnikov (v pravdi tožencev) naložilo plačilo določenega denarnega zneska kot nadomestilo za korist, prejeto z brezplačno uporabo tožničinega solastninskega deleža na nepremičninah. Višje sodišče je pritožbo pritožnikov zoper to odločitev zavrnilo. Pritožniki so nato vložili še revizijo. Vrhovno sodišče je revizijo prve pritožnice (A. A.) zavrnilo, medtem ko je reviziji drugega pritožnika (B. B.) in tretje pritožnice (C. C.) kot nedovoljeni zavrglo. V obrazložitvi sodbe je zapisalo, da mora prva pritožnica, ki tožnici ni omogočila souporabe solastnih nepremičnin, tožnici po 219. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – v nadaljevanju ZOR) nadomestiti korist od uporabe, za katero je bila slednja prikrajšana.
 
2. Pritožniki z ustavno pritožbo izpodbijajo (le) meritorno odločitev, s katero jim je bilo naloženo plačilo uporabnine. Izpodbijane sodbe naj bi, v nasprotju z drugimi sodbami, zanemarile skupne predpostavke zahtevkov iz naslova neupravičene pridobitve po 219. členu ZOR. Podajajo svojo razlago teh predpostavk in trdijo, da tožeča stranka obstoja nekaterih od njih (prikrajšanja in okoriščenja) ni dokazala. Slednje utemeljujejo s sklicevanjem na še nedokončan postopek za delitev stvari, na domnevno majhnost tožničinega solastninskega deleža in na domnevno odsotnost njene volje uporabljati nepremičnine. Stališče v izpodbijanih sodbah o pomenu uporabnine naj bi bilo popolnoma drugačno kot v zadevi I P 4/99 (sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1294/2001) in kot v zadevi P 174/200-I (sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 201/2003). Ustavnemu sodišču predlagajo, naj o tem sprejme svoje stališče. Zatrjujejo kršitev pravice do enakega varstva pravic ter pravice do zasebne lastnine in dedovanja "ob upoštevanju enakega sojenja".
 
B. – I.
 
Ustavna pritožba prve pritožnice
 
3. Ustavno sodišče glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali je z izpodbijano odločitvijo kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Za utemeljitev ustavne pritožbe zato ne zadošča zgolj nestrinjanje prve pritožnice z dejanskimi ugotovitvami in s pravno oceno sodišč (o tožničini volji glede uporabe nepremičnin, o koristi in o prikrajšanju), ki na raven človekovih pravic ne posega. Zato je neutemeljeno tudi njeno pričakovanje, da bo Ustavno sodišče (z namenom poenotenja sodne prakse) sprejelo stališče o vsebini pravnega pojma uporabnine iz 219. člena ZOR.
 
4. Prva pritožnica (smiselno) trdi, da je bila z odločitvijo, ki odstopa od sodb v podobnih zadevah, kršena njena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Za kršitev te človekove pravice bi lahko šlo, če bi sodišča v njenem primeru pri presoji utemeljenosti uporabnine arbitrarno odstopila od enotne in ustaljene sodne prakse. Prva pritožnica poskuša s sklicevanjem na priloženi sodbi Višjega in Vrhovnega sodišča utemeljiti, da gre za tak primer. Vendar njen očitek ne drži. Vrhovno sodišče je v primeru, na katerega se sklicuje pritožnica, tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine zavrnilo zato, ker se je tožnik iz solastne stanovanjske hiše prostovoljno izselil, toženka pa je uporabljala zgolj tisti del hiše, ki je ustrezal njenemu solastninskemu deležu. Odločitev v obravnavani zadevi pa temelji na ugotovitvi, da je prva pritožnica uporabljala tudi tožničin solastninski delež na nepremičninah in da tožnici ni omogočila souporabe solastnih nepremičnin. Primera torej nista enaka. Očitka, da je Vrhovno sodišče odstopilo od ustaljene sodne prakse, prva pritožnica prav tako ne more utemeljiti s predloženo odločbo Višjega sodišča.
 
5. Očitek o kršitvi pravice do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave ni obrazložen, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.
 
6. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje prva pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).
 
 
B. – II.
 
Ustavna pritožba drugega pritožnika in tretje pritožnice
 
7. Glede na to, da se sodba Vrhovnega sodišča nanaša le na prvo pritožnico, je Ustavno sodišče štelo, da drugi pritožnik in tretja pritožnica (smiselno) izpodbijata sodbi Višjega in Okrožnega sodišča.
 
8. Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.
 
9. Rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Višjega sodišča je pričel teči z vročitvijo te odločbe drugemu pritožniku in tretji pritožnici oziroma njuni pooblaščenki, saj vložitev nedopustnega pravnega sredstva ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe. Izpodbijana odločba Višjega sodišča je bila drugemu pritožniku in tretji pritožnici vročena najkasneje do dneva izdaje odločbe Vrhovnega sodišča, torej do 17. 2. 2005. Njuna ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča, vložena 23. 5. 2005, je torej očitno prepozna. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka).
 
C.
 
10. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
 
 
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
24.05.2005
Datum odločitve:
31.01.2007
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe zavrženje
Dokument:
US27104