U-I-56/05

Opravilna št.:
U-I-56/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 07.02.2007
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2007:U.I.56.05
Akt:
Odlok o ureditvi plovbe v Občini Tolmin (Primorske novice, Uradne objave, št. 8/01) 5. tč. 1. odst. 9. čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. točke prvega odstavka 9. člena Odloka o ureditvi plovbe v Občini Tolmin (Primorske novice, Uradne objave, št. 8/01) se zavrne.
Evidenčni stavek:
Če je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa očitno neutemeljena, jo Ustavno sodišče zavne.
Geslo:
1.5.51.1.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena.
3.13 - Splošna načela - Zakonitost.
4.6.3 - Ustanove - Izvršilni organi - Uporaba zakonov.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
Pravna podlaga:
Člen 14.2, Ustava [URS]
Člen 26.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Opomba:
K obravnavani zadevi sta bili s sklepom Ustavnega sodišča pridruženi zadevi št. U-I-63/05 z dne 17. 2. 2005 in U-I-115/05 z dne 12. 4. 2005
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-56/05-13
7. 2. 2007
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Metke Savšek iz Ljubljane, Tanje Hočevar Porenta iz Ljubljane in Fedje Marušiča iz Solkana, na seji 7. februarja 2007
 
sklenilo:
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. točke prvega odstavka 9. člena Odloka o ureditvi plovbe v Občini Tolmin (Primorske novice, Uradne objave, št. 8/01) se zavrne.
 
Obrazložitev
 
1. Pobudniki izpodbijajo v izreku navedeno določbo Odloka o ureditvi plovbe v Občini Tolmin (v nadaljevanju Odlok), ker na pritokih Soče ne dovoljuje plovbe, hydrospeeda in soteskanja. Navajajo, da so pritoki Soče ob primernem vodostaju pomembni za kajakaše, soteskarje ter druge ljubitelje neokrnjene narave in športov v njej, med katere se uvrščajo. Menijo, da je plovba po rekah priznana športna in rekreativna dejavnost, zato naj bi se lahko zanjo odločil vsak. Izpodbijana določba Odloka naj bi ga omejevala pri izbiri oziroma naj bi mu pri izvajanju dejavnosti omejevala svobodo gibanja. Menijo, da so na podlagi izpodbijane določbe Odloka v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi ljubitelji športov v naravi (npr. ribiči). Po njihovem stališču iz 4. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 – v nadaljevanju ZV-1) izhaja, da sodi upravljanje z vodami v pristojnost države, razen nalog, za katere je po Zakonu pooblaščena lokalna skupnost. Po prvem odstavku 21. člena ZV-1 naj bi lahko naravno vodno javno dobro pod določenimi pogoji uporabljal vsak. Na podlagi četrtega odstavka citirane določbe ZV-1 naj bi Vlada določila območja, na katerih je splošna raba naravnega vodnega javnega dobra omejena. Menijo, da na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZV-1 lokalna skupnost lahko podrobneje uredi način in pogoje te splošne rabe, vendar naj bi bilo njeno pooblastilo omejeno z namenom in obsegom pooblastila Vladi. Po njihovem stališču izpodbijana določba Odloka te omejitve ne upošteva, zato naj bi bila v neskladju s četrtim odstavkom 16. člena in s četrtim odstavkom 21. člena ZV-1. Tudi 13. člen Zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02 – v nadaljevanju ZPCV) naj bi lokalno skupnost pooblaščal, da predpiše plovbni režim, vendar pod pogoji iz 4. člena in tretjega odstavka 13. člena ZPCV. Po njihovem stališču lokalna skupnost nima zakonskega pooblastila za izpodbijane prepovedi plovbe na pritokih Soče.
 
2. Občina odgovarja, da je območje reke Soče, skupaj s pritoki, zavarovano z Zakonom o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki (Uradni list SRS, št. 7/76 in nasl. – ZDZORS). Odlok naj bi sprejela na podlagi Zakona o varnosti pomorske in notranje plovbe (Uradni list SRS, št. 17/88 – v nadaljevanju ZVPNP), ki je na podlagi ZPCV prenehal veljati. Po njenem mnenju jo 4. člen ZPCV pooblašča, da na svojem območju določi plovbni režim na posamezni celinski vodi. V 13. členu naj bi jo citirani zakon pooblaščal tudi, da pri predpisovanju plovbnega režima prepove plovbo zaradi specifičnosti območja, neprimernega časa ali nevarnih razmer. Meni, da med določbami ZV-1 ni mogoče spregledati 107. člena, po katerem lahko vsakdo rabi vodno dobro pod pogoji, ki jih določajo ta in drugi zakoni. Med takšne zakone naj bi sodil prav ZPCV. Po njenem stališču so lokalne skupnosti poznavalke razmer na svojem območju, zato naj bi skrbno in odgovorno odločale o tem, kateri vodotoki so primerni za plovbo, in na njih uredile plovbni režim. Pri urejanju plovbnega režima na reki Soči naj bi se odločila za prepoved plovbe na njenih pritokih, ker naj bi bila večina od njih manjša in neprimerna za plovbo zaradi nizkega vodostaja in konfiguracije terena. Pobudniki naj bi posebej omenjali prepoved plovbe na reki Idrijci, zato pojasnjuje, da ni plovna v celotnem toku zaradi nizkega vodostaja in pregrad. Varne plovbe na njej naj ne bi bilo mogoče zagotoviti. Bila naj bi toplejša, primerna za množično kopanje. Terenske razmere naj ne bi omogočale istočasne plovbe na njej. Prav tako naj bi bila primerna za ribolov. Pojasnjuje, da v njej živijo ogrožene vrste rib, kot so blistavec, soška postrv in lipan, zaščitene z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000, Uradni list RS, št. 49/04 in nasl.). Po njenem mnenju bi plovba kvarno vplivala na njihovo življenjsko okolje. Pojasnjuje, da je sprejela Odlok na pobudo države, da uredi nekdaj nesprejemljivo stanje na rekah, ki je povzročilo številne hude nesreče na Bovškem.
 
 
B.
 
3. Odlok je bil sprejet na podlagi 3. člena ZVPNP, vendar je citirani zakon, kolikor je urejal notranjo plovbo, po 54. členu ZPCV prenehal veljati. Pobudniki Odloku očitajo zlasti, da je v neskladju s 16. in z 21. členom ZV-1. Navedeni določbi ZV-1 sicer v poglavju z naslovom "Razvrščanje voda" urejata naravno vodno javno dobro lokalnih skupnosti in pravni režim tega naravnega javnega dobra, vendar je splošna raba voda za plovbo urejena v 107. členu ZV-1. Po prvem odstavku 107. člena ZV-1 lahko v okviru splošne rabe vsak rabi vodno dobro za plovbo pod pogoji, ki jih določajo ta in drugi zakoni. Po drugem odstavku citirane določbe ZV-1 lahko Vlada določi način in pogoje rabe vodnega dobra za plovbo, pri čemer upošteva stanje voda, varstvo vodnih in obvodnih ekosistemov, varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo vodnih pravic. V primeru, da Vlada te pogoje določi, jih mora po tretjem odstavku 107. člena ZV-1 vsebovati plovbni režim na plovnem območju ali plovni poti, določeni po predpisih o plovbi. Vlada na obravnavanem območju navedenih pogojev rabe vodnega dobra za plovbo ni predpisala.
 
4. Drug zakon, ki kot poseben zakon ureja plovbo po celinskih vodah, je ZPCV. Ta v 4. členu pooblašča lokalne skupnosti, da, upoštevaje naravne danosti, s splošnim aktom določijo plovbni režim na posamezni celinski vodi na svojem območju zaradi varnosti plovbe ob izvajanju turističnih, športnih in rekreacijskih aktivnosti ter pospeševanja njihovega razvoja. Pri tem jim nalaga, da upoštevajo številne predpise in druge pogoje, ki zagotavljajo varstvo človeškega življenja in okolja. Ob upoštevanju vseh navedenih pogojev lahko lokalna skupnost na podlagi 13. člena ZPCV predpiše plovbni režim za določeno plovbno območje posamezne celinske vode. Po osmi alineji prvega odstavka 13. člena ZPCV ima lokalna skupnost izrecno pooblastilo tudi za prepoved plovbe zaradi specifičnosti območja, neprimernega časa ali nevarnih razmer. Neutemeljen je zato očitek pobudnikov, da je izpodbijana določba Odloka v neskladju s 4. in 13. členom ZPCV, ker lokalna skupnost sploh nima zakonskega pooblastila za sporno prepoved plovbe. Neutemeljen je zato tudi njihov splošni očitek, da izpodbijana določba brez zakonske podlage omejuje njihovo svobodno izbiro dejavnosti na obravnavanih pritokih Soče oziroma da pri izvajanju njihove dejavnosti na teh območjih omejuje njihovo svobodo gibanja.
 
5. Pogoji za plovbo, hydrospeed in soteskanje se povsem razlikujejo od pogojev za ribištvo. Navedene dejavnosti se razlikujejo tudi med seboj. Ker se različno dejansko stanje lahko različno pravno uredi, je neutemeljen očitek pobudnikov, da so v neenakopravnem položaju v primerjavi z ribiči (drugi odstavek 14. člena Ustave).
 
6. Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno in se pri tem ni spuščalo v vprašanje pravnega interesa pobudnikov.
 
 
C.
 
7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodnika dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
 
Predsednik
dr. Janez Čebulj
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
občinski predpis
Vlagatelj:
Metka Savšek , Ljubljana in drugi
Datum vloge:
07.02.2005
Datum odločitve:
07.02.2007
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev
Dokument:
US27162