U-I-293/05

Opravilna št.:
U-I-293/05
Objavljeno:
Neobjavljeno | 20.09.2007
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2007:U.I.293.05
Akt:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Uradni list št. 47/02) (ZObr), 22. čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 22. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Uradni list št. 47/02) se zavrne.
Evidenčni stavek:
Če je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti očitno neutemeljena, jo Ustavno sodišče zavrne.
Geslo:
1.5.51.1.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
3.9 - Splošna načela - Vladavina prava.
4.11.1 - Ustanove - Vojska, policija in obveščevalne službe - Vojska.
3.10 - Splošna načela - Pravna varnost.
3.20 - Splošna načela - Razumnost.
Pravna podlaga:
Člen 2, 14.2, Ustava [URS]
Člen 26.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-293/05-6
20. 9. 2007
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Borisa Boleta iz Vrhnike na seji 20. septembra 2007
sklenilo:
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 22. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Uradni list št. 47/02) se zavrne. 
Obrazložitev
A.
 
1. Pobudnik, častnik v Slovenski vojski, z osebnim činom poročnika, navaja, da izpodbija 22. in 23. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr-C). Iz vsebine pobude izhaja, da dejansko nasprotuje le temu, da je častniški čin poročnik po novi ureditvi častniški čin I. stopnje. To izhaja iz 22. člena ZObr-C. Zato je Ustavno sodišče pobudo preizkusilo zgolj v tem obsegu.
 
2. Pobudnik navaja, da je bil pred uveljavitvijo ZObr-C čin poročnik častniški čin II. stopnje, po uveljavitvi ZObr-C pa častniški čin I. stopnje. Zaradi izpodbijane ureditve naj bi mu bilo ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev oteženo napredovanje v činu in bili onemogočeni zaposlitev na delovnih mestih, za katera se zahteva častniški čin II. in III. stopnje, ter s tem zaposlitev na boljših delovnih mestih in višja plača. Takšna ureditev naj bi za nazaj posegla v njegov pravni položaj. Meni tudi, da zakon neutemeljeno razlikuje med nosilci častniških činov. V zvezi s tem navaja, da je zakonodajalec s prevedbo častniškega čina podporočnik v častniški čin poročnik na birokratski način izenačil nosilce obeh činov. Zatrjuje tudi, da je izpodbijana zakonska sprememba vplivala le na častnike s činom poročnik, saj se stopnja drugih častniških činov ni spremenila, pogoji za napredovanje v činu pa so bili ves ta čas za vse častnike enaki.
 
B.
 
3. Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94 – v nadaljevanju ZObr) je v temeljnem besedilu določal, da so čini za častnike v Slovenski vojski naslednji: podporočnik, poročnik, stotnik, major, podpolkovnik, polkovnik, brigadir, generalpodpolkovnik in generalpolkovnik (61. člen). Z uveljavitvijo ZObr-C je bil sistem činov spremenjen. Ukinjen je bil čin podporočnika, za činom poročnik pa si sledijo čini nadporočnik, stotnik, major, podpolkovnik, polkovnik, brigadir.
 
4. Pobudnik izpodbijani ureditvi očita, da za nazaj posega v pravni položaj častnikov, ki so imeli pred uveljavitvijo čin poročnika. S tem smiselno uveljavlja neskladje s 155. členom Ustave o prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Sklicevanje na to ustavno določbo v obravnavani zadevi ne prihaja v poštev. Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo učinkuje predpis povratno tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek pred njegovo uveljavitvijo, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Nova ureditev častniških činov velja namreč le za obdobje po uveljavitvi ZObr-C (53. člen).
 
 
5. Varstvo pred zakonskimi posegi v pravice posameznikov za naprej je zagotovljeno z načelom varstva zaupanja v pravo kot enim izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave. To ustavno načelo sicer v določeni meri varuje tudi pravno zavarovana pričakovanja, vendar v obravnavani zadevi ne gre za takšen primer. Pobudnik zatrjuje, da sta zaradi izpodbijane ureditve, na podlagi katere je prišlo do spremembe čina poročnik v častniški čin I. stopnje, oteženo njegovo napredovanje v činih oziroma onemogočena zaposlitev na bolje plačanih delovnih mestih. Z izpodbijano ureditvijo naj bi bilo torej poseženo v pobudnikova pričakovanja glede možnosti povišanja v činu in posledično v pričakovanja glede možnosti bodočega zaposlovanja. Vendar je povišanje v činu odvisno tudi od drugih dejavnikov (prvi odstavek 63. člena ZObr) in kot takšno ni nekaj, na kar bi lahko pobudnik v času pred uveljavitvijo nove ureditve računal z gotovostjo. Zato je tudi očitek z vidika neskladja z 2. členom Ustave neutemeljen.
 
6. Navedbe pobudnika, da zakon neutemeljeno razlikuje med nosilci častniških činov, bi lahko bile relevantne z vidika načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Navedena določba Ustave zakonodajalca zavezuje, da enake primere obravnava enako, razen če obstajajo za različno urejanje enakih položajev razumni in stvarni razlogi. Očitek o neutemeljenem razlikovanju med častniki s činom podporočnik in častniki s činom poročnik je neutemeljen, ker je imel zakonodajalec za prevedbo častnikov s činom podporočnik v častnike s činom poročnik razumne razloge. Prevedba čina podporočnik v enega izmed činov po novi ureditvi je bila namreč potrebna zato, ker je bil z izpodbijano ureditvijo čin podporočnik ukinjen. Očitno neutemeljen je tudi očitek o neskladju izpodbijane ureditve z načelom enakosti, ker naj se z izpodbijano zakonsko ureditvijo stopnja čina ne bi spremenila vsem častnikom. Ohranitev popolnoma enakih stopenj častniških činov, kot so bili določeni s prejšnjo ureditvijo, bi namreč pomenila, da zakonodajalec ne sme za naprej spremeniti sistema častniških činov, česar pa s sklicevanjem na načelo enakosti pred zakonom ni mogoče zahtevati.
 
C.
 
7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. –ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
 
Predsednik
dr. Janez Čebulj
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Boris Bole, Vrhnika
Datum vloge:
21.10.2005
Datum odločitve:
20.09.2007
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev
Dokument:
US27789