Up-1080/06

Opravilna št.:
Up-1080/06
Objavljeno:
Neobjavljeno | 15.01.2008
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2008:Up.1080.06
Akt:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča št. III Cpg 35/2006 z dne 9. 5. 2006 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 17/2006 z dne 22. 3. 2006
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča št. III Cpg 35/2006 z dne 9. 5. 2006 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 17/2006 z dne 22. 3. 2006 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
Pravna podlaga:
Člen 14.2, 22, Ustava [URS]
Člen 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-1080/06
15. 1. 2008
 
SKLEP
 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Boža Plut, Primskovo, na seji 15. januarja 2008
 
 
sklenil:
 
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča št. III Cpg 35/2006 z dne 9. 5. 2006 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 17/2006 z dne 22. 3. 2006 se ne sprejme. 
 
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog pritožnice, naj se zoper njo kot fizično osebo začne stečajni postopek. Pojasnilo je, da (tedaj) veljavna zakonodaja (Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – v nadaljevanju ZPPSL) ne ureja možnosti stečajnega postopka nad fizičnimi osebami, razen nad samostojnimi podjetniki (4. člen ZPPSL). Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnice in potrdilo prvostopenjski sklep. Pritožnici je ob tem pojasnilo, da so uravnoteženju obveznosti fizičnih oseb in pravic njihovih upnikov namenjene določbe izvršilnega prava, ter v njihovem okviru za varovanje eksistenčnega minimuma posameznika predvsem določbe o omejitvah in oprostitvah izvršbe. Pojasnilo ji je tudi, da je ureditev osebnega stečaja predvsem pravno politično vprašanje ter da je zato odsotnost take ureditve v Sloveniji načeloma ustavno skladna.
 
2. Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 14., iz 22. in iz 23. člena Ustave, kršitev 2. člena Ustave, 13., 14. in 17. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 1. člena Prvega protokola in 1. člena Dvanajstega protokola k EKČP. Zatrjuje, da ji pred sodiščem prve stopnje ni bila dana možnost, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za zakonito odločitev, in meni, da mora biti zahteva po kontradiktornosti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka. Meni, da zakonodajalec ne bi smel različno obravnavati enakih situacij, to je stečaja pravne in fizične osebe. Pritožnica navaja, da je Višje sodišče dopustilo tako razlikovanje zgolj na podlagi dejstva, da pravne osebe ob zaključku stečaja prenehajo. Svojo odločitev pa je utemeljilo na podlagi določb izvršilnega prava, ki ureja eksistenčni minimum posameznika. Meni, da ji je sodišče s tem kršilo pravico do enakega obravnavanja in pravico do sodnega varstva. Pritožnica navaja, da ne razume, v čem se njen položaj samostojne kmetice razlikuje od položaja samostojnega podjetnika. Meni, da je na tem področju pravna praznina, ki ni v skladu z Ustavo, predvsem z načelom pravne in socialne države. Navaja, da se ne more strinjati s stališčem Višjega sodišča, da je ureditev osebnega stečaja pravno politično vprašanje ter da je odsotnost take ureditve načeloma lahko ustavno skladna. Meni, da bi zakonodajalec moral odpraviti nastalo pravno praznino, ki se je pokazala v praksi zaradi spremenjenih družbenih razmer. K temu pa naj bi ga po njenem mnenju zavezovala tudi nova Ustava, ki je bistveno večji pomen kot prejšnja pripisala pravici do zasebne lastnine.
 
 
B.
 
3. Pritožnica ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave (to je na načela pravne in socialne države), saj ta člen neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
 
4. Z vidika pravice iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben očitek pritožnice, da ji je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izjave. Pravica do izjavljanja (oziroma pravica do kontradiktornega postopka) je res sestavni del pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), vendar si pritožnica napačno razlaga, da se ta ustavna pravica nanaša tudi na zaslišanje stranke. Zaslišanje stranke je namreč le dokazno sredstvo in kot takšno nima zveze s pravico stranke, da se izjavi o dejanskih ter pravnih vidikih spora. O tem se je pritožnica (lahko) izjavila v predlogu za začetek stečajnega postopka in sodišče je to njeno izjavo obravnavalo. Zato očitek pritožnice, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi, ni utemeljen.
 
5. Pritožničine navedbe, s katerimi utemeljuje kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, po vsebini pomenijo zgolj nestrinjanje z ureditvijo v ZPPSL, ki osebnega stečaja ne ureja. Za kršitev pravice do zasebne lastnine bi šlo le, če bi sodišče pri odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki je z vidika te pravice nesprejemljivo. Takega stališča pa v izpodbijanih sklepih ni.
 
6. V zvezi z očitkom pritožnice, da ji je bila kršena pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave), ki posamezniku sicer zagotavlja pravico do meritorne odločitve v sodnem postopku, je treba pritožnici pojasniti, da ta pravica ni absolutna in se lahko omeji bodisi iz vsebinskega vidika (to pomeni, da za zahtevek ni pravne podlage v veljavnem pravnem redu) bodisi iz procesnega vidika (to pomeni, da za zahtevek niso izpolnjene procesne predpostavke). Zakonodajalec ima v tem okviru široko polje proste presoje, pri čemer pri določanju navedenih omejitev upošteva zlasti potrebe in zmožnosti družbe in njenih posameznikov, ki se lahko v času in prostoru tudi spreminjajo. Vsaka odločitev o zavrženju zato še ne pomeni kršitve te pravice. Stališče Višjega sodišča, da se pritožničin predlog zavrže, ker pritožnica ne sodi v krog oseb nad katerimi je mogoče izpeljati stečajni postopek, tako ni stališče, ki bi bilo v nasprotju s pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Zato so ti očitki pritožnice očitno neutemeljeni.
 
7. Pritožnica navaja, da zakonodajalec ne bi smel različno obravnavati enakih situacij, to je stečaja pravne in fizične osebe oziroma stečaja samostojnega podjetnika in fizične osebe. Načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave ne pomeni, da mora zakonodajalec tudi različne položaje urejati enako. Položaji kmeta (zasebnika), samostojnega podjetnika in pravne osebe niso enaki, zato pritožnica, ki je fizična oseba (čeprav s statusom kmetice), ne more svojega položaja primerjati s samostojnim podjetnikom ali pravno osebo. Poleg tega pritožnica napačno razume cilj stečaja nad samostojnim podjetnikom, ki je bil sicer urejen v ZPPSL, saj se ta izvaja zgolj za podjetniške ne pa tudi osebne ("nepodjetniške" ) dolgove samostojnega podjetnika. Zato stečaj nad samostojnim podjetnikom na podlagi ZPPSL ne pomeni osebnega stečaja. Iz navedenega razloga izpodbijana odločitev Višjega sodišča ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave in je tudi ta očitek pritožnice neutemeljen.
 
8. Pritožnica v ustavni pritožbi opozarja na to, da osebni stečaj v Sloveniji ni urejen. V zvezi s tem očitkom Ustavno sodišče pritožnici pojasnjuje, da v času, ko je vložila ustavno pritožbo, osebnega stečaja res ni urejal ne ZPPSL ne kakšen drug predpis. Vendar pa je Državni zbor na seji 17. decembra 2007 sprejel Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 – v nadaljevanju ZFPPIPP), ki kot eno izmed novih rešitev med drugim ureja tudi stečaj fizične osebe (t. i. osebni stečaj) in v tem okviru tudi poseben postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika fizične osebe. Pritožnica bo tako lahko pod pogoji določenimi v ZFPPIPP od 1. 10. 2008 ZFPPIPP se bo glede ureditve postopka osebnega stečaja začel uporabljati 1. oktobra 2008 (500. člen). dalje vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
 
9. Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitve pravic iz 13., 14. in iz 17. člena EKČP ter iz 1. člena Prvega protokola k EKČP in 1. člena Dvanajstega protokola k EKČP, vendar pa teh svojih očitkov ne pojasni, zato jih Ustavno sodišče tudi ni moglo preizkusiti.
 
10. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
 
 
C.
 
11. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno.
 
 
Predsednica senata
mag. Marija Krisper Kramberger
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
Boža Plut, Primskovo
Datum vloge:
27.06.2006
Datum odločitve:
15.01.2008
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US27886