U-I-349/06

Opravilna št.:
U-I-349/06
Objavljeno:
Neobjavljeno | 08.05.2008
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2008:U.I.349.06
Akt:
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – ur. p. b.) (ZPIZ), 5. al. 1. odst. 8. čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti pete alineje prvega odstavka 8. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – ur. p. b.) se zavrže.
Evidenčni stavek:
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj.
Geslo:
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-349/06-14
8. 5. 2008
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Francija Landekarja, Celje, na seji 8. maja 2008
 
sklenilo:
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti pete alineje prvega odstavka 8. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – ur. p. b.) se zavrže. 
 
Obrazložitev
 
1. Pobudnik izpodbija 8. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) v delu, v katerem opredeljuje pojem delovne dobe po tem zakonu, ter, kot navaja, druge upoštevne določbe ZPIZ-1. Pobudnik navaja, da mu je bila leta 1997 priznana zavarovalna doba za čas služenja vojaškega roka v skladu s takrat veljavnim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. – v nadaljevanju ZPIZ/92). V skladu z ZPIZ/92 naj bi tudi plačal prispevke. Z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) je bila pobudniku priznana pravica do starostne pokojnine, vendar pa mu navedena zavarovalna doba ni bila všteta v delovno dobo. Ker naj na ta način ne bi dosegel 40 let delovne dobe, naj bi mu bila ob upoštevanju navedene določbe 8. člena ZPIZ-1 in v skladu s prvim odstavkom 53. člena istega zakona zmanjšana pokojnina. Zatrjuje neskladje izpodbijane določbe z 2. in s 155. členom Ustave. Meni, da je ZPIZ-1 s tem, ko je 8. člen ZPIZ-1 delovno dobo opredelil kot zavarovalno dobo, brez upoštevanja dokupljene dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe, prevrednotil že priznano zavarovalno dobo in s tem posegel v njegove pridobljene pravice. Pobudnik navaja, da je ZPIZ-1 uvedel več novih pojmov, ki različno vrednotijo določeno dobo in vplivajo na izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po novem zakonu. Člen 216 ZPIZ/92 naj bi določal, da se zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine ob pogoju, da plača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo čas zaključenega rednega šolanja na višji in visoki stopnji in čas služenja vojaškega roka. Na podlagi navedene določbe in odločbe Zavoda iz leta 1997, s katero mu je bila v zavarovalno dobo vštet čas služenja vojaškega roka, pobudnik meni, da gre za zavarovalno dobo, ki je enakovredna drugim zavarovalnim dobam, in ne za neko manjvredno"dokupljeno dobo", ki jo je uvedel novi zakon. Pobudnik dodaja, da je leta 2005 vložil zahtevo za upokojitev, saj je pričakoval, da je dosegel 40 let "delovne dobe". Ker pa naj bi se v skladu z izpodbijano določbo dokupljena doba vojaškega roka ne upoštevala v delovno dobo, naj bi mu bila na podlagi prvega odstavka 53. člena ZPIZ-1 pokojnina zmanjšana. Navaja, da je zoper takšno odločitev Zavoda sprožil sodni postopek. Dne 11. 10. 2007 je pobudnik sporočil, da bo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je bila potrjena odločitev Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi njegove tožbe zoper odločitvi Zavoda, v delu, ki se nanašata na zmanjšanje pokojnine po prvem odstavku 53. člena ZPIZ-1, vložil revizijo.
 
2. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
 
3. Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje s sklicevanjem na sodni postopek, ki ga je sprožil zoper odločitev Zavoda, da se mu v skladu z določbo prvega odstavka 53. člena ZPIZ-1 zmanjša pokojnina, ker nima 40 let delovne dobe. Po navedbah pobude sodni postopek še ni končan. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se po ustaljeni ustavnosodni presoji (glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07) lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Pobudnik zato še ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane določbe. Navedeno stališče pobudniku ne onemogoča dostopa do Ustavnega sodišča, temveč pomeni le njegovo odložitev na čas po izčrpanju pravnih sredstev pred pristojnimi sodišči (v socialnem sporu), če pobudnik svojih pravic ne bo uspešno zavaroval že v tem postopku. To stališče hkrati pristojnim sodiščem omogoča, da opravijo svojo vlogo, kot jim je zaupana po Ustavi in zakonih. Sodišča so v zadevah, v katerih odločajo o pravicah in obveznostih posameznikov ali pravnih oseb, prva poklicana, naj zakone in druge predpise razlagajo v skladu z ustaljenimi metodami razlage pravnih pravil. Ko Ustavno sodišče odloča o ustavnosti takšnih predpisov, mora imeti tudi zaradi kvalitetne in argumentirane ustavnosodne presoje na razpolago razlage, ki so jih že sprejela pristojna sodišča pri odločanju. Sodišča morajo skladno z 22. členom Ustave pobudnikove ugovore bodisi argumentirano zavrniti, bodisi, če se z njimi strinjajo, po 156. členu Ustave prekiniti postopek in začeti postopek za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa pred Ustavnim sodiščem. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
 
4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
Jože Tratnik
Predsednik
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Franci Landekar, Celje
Datum vloge:
04.08.2006
Datum odločitve:
08.05.2008
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US28097