Up-2635/07

Opravilna št.:
Up-2635/07
Objavljeno:
Neobjavljeno | 04.07.2008
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2008:Up.2635.07
Akt:
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 298/2006 z dne 29. 5. 2007 v zvezi s sklepoma Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 411/2005-4 in št. Pdp 411/2005-3 z dne 31. 3. 2006 ter s sklepoma Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 14/2005 z dne 17. 1. 2005 in št. II Pd 14/2005 z dne 16. 2. 2005
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 298/2006 z dne 29. 5. 2007 v zvezi s sklepoma Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 411/2005-4 in št. Pdp 411/2005-3 z dne 31. 3. 2006 ter s sklepoma Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 14/2005 z dne 17. 1. 2005 in št. II Pd 14/2005 z dne 16. 2. 2005 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Z zahtevo Vrhovnega sodišča, da bi moral pritožnik odpravo škodljivih posledic, ki naj bi mu nastale na podlagi z odločbo Ustavnega sodišča odpravljenih podzakonskih aktov, pred vložitvijo tožbe najprej poskusiti uveljaviti pri delodajalcu, pritožniku ni bila kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
Geslo:
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
Pravna podlaga:
Člen 22, 23, Ustava [URS]
Člen 55.b2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-2635/07-
4. 7. 2008
SKLEP
 
 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Karel Švara, Prestranek, ki ga zastopa Vlasta Žagar, odvetnica v Ljubljani, na seji 4. julija 2008
 
sklenil:
 
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 298/2006 z dne 29. 5. 2007 v zvezi s sklepoma Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 411/2005-4 in št. Pdp 411/2005-3 z dne 31. 3. 2006 ter s sklepoma Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 14/2005 z dne 17. 1. 2005 in št. II Pd 14/2005 z dne 16. 2. 2005 se ne sprejme. 
 
 
O b r a z l o ž i t e v
 
 
A.
 
1. Pritožnik je s tožbo z dne 11. 11. 1996, popravljeno in dopolnjeno z vlogama z dne 6. 6. 2001 in 11. 6. 2001, (med drugim) zahteval razveljavitev več odločb Ministrstva za obrambo (tožena stranka v delovnem sporu) o razporeditvi in določitvi višine pritožnikove plače po prestopu iz Jugoslovanske ljudske armade v Teritorialno obrambo Republike Slovenije in razveljavitev odločbe št. 123-5481/96 z dne 31. 7. 1996 o prenehanju delovnega razmerja zaradi upokojitve ter o določitvi pokojninske osnove. Sodišče prve stopnje je njegovo tožbo zavrglo. S posebnim sklepom je odločilo, da mora pritožnik toženi stranki povrniti stroške postopka. Pritožbeno sodišče je pritožbo pritožnika zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zavrnilo, njegovi pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje o stroških postopka pa je delno ugodilo. Zoper sklep pritožbenega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe je vložil pritožnik revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Glede zavrženja tožbe v zvezi z odločbami o razporeditvi in določitvi plače je štelo, da jih je pritožnik izpodbijal šele v dopolnitvi tožbe z dne 11. 6. 2001, na podlagi 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) pa bi jih lahko izpodbijal le neposredno pri toženi stranki (delodajalcu), in sicer v roku treh mesecev od objave odločbe Ustavnega sodišča. Odločitvi nižjih sodišč o zavrženju tožbe v zvezi z odločbo o prenehanju delovnega razmerja in o določitvi pokojninske osnove je Vrhovno sodišče pritrdilo z obrazložitvijo, da bi moral pritožnik to odločbo, glede na to, da je postala na podlagi tretjega odstavka 108. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94 – v nadaljevanju ZObr), dokončna, izpodbijati v roku 15 dni po njenem prejemu, in ne šele s tožbo z dne 11. 11. 1996.
 
2. Zoper odločitev sodišč o zavrženju tožbe in o stroških postopka vlaga pritožnik ustavno pritožbo, in sicer po pooblaščenki ter tudi osebno. Uveljavlja kršitve 2., 3., 14., 15., 22., 23., 25., 34., 50. in 125. člena Ustave ter očitek o kršitvi 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 –v nadaljevanju EKČP). V ustavni pritožbi obširno pojasnjuje razloge, ki naj bi kazali na utemeljenost njegovih tožbenih zahtevkov po vsebini. Glede same odločitve o zavrženju tožbe navaja, da je nepravilno stališče Vrhovnega sodišča, da bi moral sodno varstvo zoper odločbo, s katero je bila določena višina njegove pokojninske osnove, zahtevati v 15 dneh od prejema oziroma pri delodajalcu v roku treh mesecev od objave odločbe Ustavnega sodišča. V zvezi s tem pojasnjuje postopek oblikovanja tožbenega zahtevka v tej zadevi in opozarja, da niti omenjena odločba niti odgovor delodajalca z dne 6. 11. 1996 na njegovo pritožbo v zvezi s to odločbo nista imela pravnega pouka. Meni, da je odločba Ustavnega sodišča št. U-I-12/95 z dne 20. 11. 1997 (Uradni list RS, št. 76/97 in OdlUS XI, 152) pomenila pravno podlago za neposredno izpodbijanje razporeditvenih odločb pred sodiščem. V zvezi s tem opozarja na 31. točko te odločbe. Zatrjuje tudi, da iz tožbe jasno izhaja, da je zahteval (tudi) pravno formalno razveljavitev razporeditvenih odločb. Meni, da naj bi bile posamične razporeditvene odločbe zaradi odločbe Ustavnega sodišča nične, izpodbijanje odločbe o določitvi višine pokojninske osnove pa nepotrebno, ker naj bi šlo za čisti denarni zahtevek.
 
 
B.
 
3. Pritožnik izpodbija odločitev sodišč o zavrženju tožbe. Predmet preizkusa v tej zadevi so lahko zato le njegovi očitki, ki se nanašajo na takšno procesno odločitev, ne pa tudi številni očitki, s katerimi skuša prikazati utemeljenost tožbenih zahtevkov po vsebini (sklicevanje na pravice invalidov in nepravilno upoštevanje pridobljene izobrazbe).
 
4. Zavrženje tožbe za razveljavitev razporeditvenih odločb temelji na ugotovitvi sodišč, da jih je pritožnik izpodbijal šele z dopolnitvijo tožbe z dne 11. 6. 2001, in stališču Vrhovnega sodišča, da bi se na 46. člen ZUstS pritožnik pred sodiščem lahko skliceval le, če bi odpravo škodljivih posledic, ki naj bi mu nastale na podlagi z odločbo Ustavnega sodišča odpravljenih Uredb, pred tem zahteval neposredno pri toženi stranki v roku treh mesecev od objave odločbe Ustavnega sodišča. Pritožnik nasprotuje tako ugotovitvi sodišč glede datuma vložitve tožbe zoper razporeditvene odločbe kot tudi razlagi določbe 46. člena ZUstS, kot jo je podalo Vrhovno sodišče.
 
5. Nestrinjanje pritožnika z zaključki sodišč glede tega, kdaj je dejansko zahteval razveljavitev razporeditvenih odločb, pomeni nestrinjanje pritožnika z ugotovljenim dejanskim stanjem. Gola pravilnost odločitev sodišč ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. V skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUstS lahko namreč Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. V okviru presoje skladnosti izpodbijanih odločitev s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave lahko Ustavno sodišče sicer preizkuša tudi, ali je izpodbijana odločitev morda tako očitna napačna, da bi bila že iz tega razloga v neskladju s to človekovo pravico, česar pa izpodbijanim odločitvam ni mogoče očitati.
 
6. Z vidika preizkusa skladnosti izpodbijane odločitve s človekovimi pravicami oziroma temeljnimi svoboščinami, na katere se sklicuje pritožnik, bi lahko bil bistven le njegov očitek o kršitvi pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ta človekova pravica namreč načeloma zagotavlja pravico do meritorne odločitve sodišča, določanje različnih predpostavk, s katerimi se pogojuje meritorno odločanje sodišča, pa lahko pomeni njeno nedopustno omejitev. Vendar pa zahteva Vrhovnega sodišča, da bi moral pritožnik odpravo škodljivih posledic na podlagi 46. člena ZUstS najprej poskusiti uveljaviti pri toženi stranki (delodajalcu) kot temeljni razlog za zavrženje tožbe v tem delu, ne pomeni takšne omejitve. Upoštevaje obveznost odločb Ustavnega sodišča (tretji odstavek 1. člena ZUstS) je namreč utemeljeno pričakovati, da bodo posamezniki odpravo škodljivih posledic, ki naj bi jim nastale na podlagi z odločbo Ustavnega sodišča odpravljenih predpisov, dosegli brez posredovanja sodišč. Glede na navedeno pa zahteva po predhodnem uveljavljanju takšne zahteve pri organu, ki je izdal posamični akt, sprejet na podlagi z odločbo Ustavnega sodišča odpravljenega predpisa (prvi odstavek 46. člena ZUstS), ne more pomeniti prevelikega bremena za prizadete osebe, z vidika učinkovitosti delovanja sodstva kot celote pa je v splošnem javnem interesu.
 
7. Zavrženje tožbe v zvezi z odločbo o določitvi pokojninske osnove z dne 31. 7. 1996 temelji na stališču, da bi moral pritožnik to odločbo, ki je postala na podlagi tretjega odstavka 108. člena ZObr dokončna, izpodbijati v roku 15 dni po njenem prejemu, in ne šele s tožbo z dne 11. 11. 1996. Nestrinjanje pritožnika s takšno odločitvijo pomeni predvsem ugovor zmotne uporabe prava, ki, kot navedeno zgoraj, ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča v postopku z ustavno pritožbo. S sklicevanjem na to, da odločba in odgovor delodajalca na pritožnikov ugovor nista imela pravnega pouka, pa pritožnik ni utemeljil neskladja izpodbijanih odločitev z nobeno izmed zatrjevanih človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin.
 
8. Pritožnik nepravilnost odločitve sodišč o zavrženju tožbe utemeljuje tudi s sklicevanjem na 31. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-12/95 z dne 20. 11. 1997. Meni, da iz te točke obrazložitve odločbe izhaja, da zaposlenim, ki so sodne postopke začeli že pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča, ni bilo treba uporabiti postopkov po prvem odstavku 46. člena ZUstS. V zvezi s tem mu velja pojasniti, da takšna njegova ugotovitev sicer drži. Omenjena določba ZUstS pod točno določenimi pogoji omogoča odpravo škodljivih posledic, nastalih s posamičnimi akti, izdanimi na podlagi neustavnih predpisov, posameznikom, ki niso do izdaje odločbe Ustavnega sodišča v zvezi z uveljavljanjem pravic iz tega naslova sprožili nobenih postopkov. Posamezniki, ki so takšne postopke sprožili že pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča, smejo te nadaljevati neodvisno od postopkov, predvidenih v omenjeni odločbi ZUstS. Vendar pa ob tem nikakor ne morejo pričakovati, da bodo morala sodišča njihove tožbe obravnavati ne glede na izpolnjenost (drugih) procesnih predpostavk.
 
9. Glede na navedeno zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane. Zato senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo. V zvezi s sklicevanjem pritožnika na kršitev 6. člena EKČP pa mu velja pojasniti, da navedbe pritožnikov o kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vsebovanih v mednarodnih aktih, Ustavno sodišče presoja v okviru presoje kršitev ustavnih pravic. Očitek o kršitvi 6. člena EKČP je zato Ustavno sodišče obravnavalo v okviru presoje o zatrjevanih kršitvah 22. in 23. člena Ustave.
 
 
C.
 
10. Senat je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter člana Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejel soglasno.
 
 
 
mag. Miroslav Mozetič
Predsednik senata
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
Karel Švara, Prestranek
Datum vloge:
23.07.2007
Datum odločitve:
04.07.2008
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US28242