Odločitve US

Iskanje po odločbah in sklepih (skupno 14991 odločitev)

Opravilna št.:
Up-380/08
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2008:Up.380.08
Akt:
Sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 679/2006 z dne 13. 12. 2007
Izrek:
Sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 679/2006 z dne 13. 12. 2007 se razveljavi in se zadeva vrne v novo odločanje Vrhovnemu sodišču.
Evidenčni stavek:
Pri ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva kot predhodnem vprašanju denacionalizacijskega postopka, je pri uporabi drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu, v primeru, ko se izpodbija domneva nelojalnostii mladoletne osebe, ki zaradi svoje starosti v relevantnem času ni mogla tvoriti svoje volje in ravnanja, treba odgovoriti na vprašanje zakaj sama starost take osebe ne izključuje domneve nelojalnosti. Stališče, da se pri takih osebah ta domneva izpodbija tako, da se pri tem sklicuje na ravnanje bližnjih (praviloma staršev) pomeni nedopustno razširitev domneve nelojalnosti in kršitev 22. člena Ustave.
Geslo:
1.4.10.6.1 - Ustavno sodstvo - Postopek - Vmesni postopki - Izločitev sodnika - Izločitev na zahtevo sodnika.
1.5.51.2.10 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Razveljavitev/odprava izpodbijanega akta in vrnitev v novo odločanje.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
Pravna podlaga:
Člen 22, Ustava [URS]
Člen 59.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Opomba:
¤
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-380/08-15
11. 9. 2008
 
ODLOČBA
 
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Eleonore Göbl, Republika Avstrija, ki jo zastopa Ivan Zupančič, Maribor, na seji 11. septembra 2008
 
 
odločilo:
 
Sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 679/2006 z dne 13. 12. 2007 se razveljavi in se zadeva vrne v novo odločanje Vrhovnemu sodišču. 
 
Obrazložitev
 
 
A.
 
1. Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče v upravnem sporu zavrnilo pritožničino revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločitev upravnih organov, da se pritožnica od 28. 8. 1945 ni štela za jugoslovansko državljanko. V sodbi je Vrhovno sodišče navedlo, da v postopkih ugotavljanja državljanstva denacionalizacijskih upravičencev, v katerih se to ugotavlja ob upoštevanju drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46 in nasl. – v nadaljevanju ZDrž/45), domneva nelojalnosti oseb, na katere se ta določba nanaša, velja tudi za osebe, ki so bile v času med drugo svetovno vojno mladoletne. Te domneve po stališču Vrhovnega sodišča ni mogoče izpodbiti zgolj s sklicevanjem na mladoletnost vlagatelja denacionalizacijskega zahtevka, saj bi namreč v nasprotnem primeru ob uporabi 12. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) te mladoletne osebe postale denacionalizacijske upravičenke, čeprav njihovim staršem zaradi nemške narodnosti (in neizpodbite domneve nelojalnosti) tak status ne bi bil priznan. Drugih okoliščin, ki naj bi izpodbile domnevo pritožničine nelojalnosti, pa naj ta v postopku ne bi navajala. Vrhovno sodišče je še pojasnilo, da se v primeru, ko gre za osebo, ki zaradi starosti ni bila sama sposobna tvoriti svoje volje in se ravnati po njej, domneva nelojalnosti lahko izpodbija tako, da se sklicuje, da je njej bližnja oseba ravnala lojalno; praviloma naj bi to bili starši.
 
2. Pritožnica navaja, da je v postopku izpodbijala domnevo svoje nelojalnosti, vendar to ni bilo upoštevano. Upoštevano je bilo le, da otroci sledijo staršem, zato zatrjuje kršitev 22. člena Ustave.
 
3. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo 11. 4. 2008 sprejel v obravnavo. Ustavna pritožba je bila na podlagi 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – v nadaljevanju ZUstS) predložena Upravni enoti Kočevje in Ministrstvu za notranje zadeve. Ministrstvo nanjo ni odgovorilo, Upravna enota pa v odgovoru vztraja pri svoji odločitvi. O sprejeti ustavni pritožbi je bilo obveščeno tudi Vrhovno sodišče.
 
 
B.
 
4. V predmetni zadevi se je državljanstvo pritožnice ugotavljalo zaradi zahteve, ki jo je na podlagi tretjega odstavka 63. člena ZDen dal upravni organ, ki je odločal o denacionalizacijskem zahtevku. Pri tem je bila uporabljen drugi odstavek 35. člena ZDrž/45, po katerem se za državljane FLRJ niso štele osebe nemške narodnosti, ki so se bile v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti z nelojalnimi postopki proti narodnim in državnim interesom narodov FLRJ. V upravnem sporu je bila pritožničina pritožba obravnavana kot revizija.
 
5. Ustavno sodišče je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da velja domneva nelojalnosti tudi pri mladoletnih osebah, za katere se (ob upoštevanju drugega odstavka 35. člena ZDrž/45) državljanstvo ugotavlja kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije. Sprejelo je stališče, da je treba pri odločanju glede obstoja nelojalnosti mladoletne osebe posebej upoštevati njeno starost v času med drugo svetovno vojno in se glede na njeno tedanjo starost opredeliti, ali jo je mogoče šteti za nelojalno in če jo je mogoče, zakaj (glej odločbi št. Up-2/02 z dne 28. 2. 2002, Uradni list RS, št. 23/02 in OdlUS XI, 111 in št. Up-525/04 z dne 9. 12. 2004, Uradni list RS, št. 138/04). Stališču Vrhovnega sodišča, da zgolj zatrjevanje mladoletnosti ne zadostuje za izpodbijanje domneve nelojalnosti, samemu po sebi zato ni mogoče očitati neskladja s kakšno od človekovih pravic. Vendar je to stališče zgolj izhodišče za odločanje, v konkretnem primeru pa je treba ob njegovi uporabi upoštevati, ali (ne) gre za mladoletno osebo, pri kateri glede na njeno starost v času, ko naj bi bila domnevno nelojalna, domneva sploh pride v poštev, ker bi glede na duševne in telesne sposobnosti takšne osebe dejansko pomenila fikcijo. To bi že samo po sebi pomenilo neenako obravnavanje mladoletnih oseb. Če pa se sodišče pri odločanju kljub zatrjevanju stranke niti ne opredli, zakaj starost osebe, za katero se ugotavlja jugoslovansko državljanstvo, že sama po sebi ne izključuje domneve nelojalnosti, krši tudi pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo v odločbi št. Up-3303/07 z dne 13. 3. 2008 (Uradni list RS, št. 31/08). V tej odločbi je Ustavno sodišče tudi opozorilo na ustavno nedopustnost stališča, po katerem se za osebo, ki med drugo svetovno vojno ni bila v starosti, ko bi mogla tvoriti svojo voljo in ravnanje, domneva nelojalnosti lahko izpodbija s sklicevanjem na ravnanje tej osebi bližnjih oseb (praviloma staršev). Poudarilo je, da mora imeti vsak posameznik, ne glede na svoje prednike, možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti, ki ga bremeni, pri čemer pa je okoliščina, ki lahko sama po sebi izpodbije domnevo nelojalnosti, tudi starost otroka.
 
6. V obravnavanem primeru je Vrhovno sodišče odločitev, da pritožnici ni uspelo izpodbiti domneve njene nelojalnosti, oprlo na presojo, da pritožnica v postopku ni zatrjevala dejstev, ki bi kazala na njeno lojalno ravnanje. Iz navedb ustavne pritožbe in iz izpodbijane sodbe izhaja, da je pritožnica v postopku zatrjevala, da je bila v času druge svetovne vojne stara od 4 do 8 let. To dejstvo je navajala kot okoliščino, ki naj bi prepričljivo nasprotovala domnevi o njeni nelojalnosti. Ob upoštevanju stališč dosedanje ustavnosodne presoje se mora zato sodišče (in upravni organ) pri odločanju o državljanstvu osebe, za katero se to ugotavlja ob upoštevanju drugega odstavka 35. člena ZDrž/45, opredeliti, ali je to osebo glede na njeno starost v celotnem medvojnem času mogoče šteti za nelojalno in če jo je mogoče, zakaj. Vrhovno sodišče se je glede pritožničine starosti v tem obdobju opredelilo z navedbo, da po njegovem mnenju starost ni tista okoliščina, ki sama po sebi zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti. Navedlo je tudi, da si v primeru osebe, ki je mladoletna, torej takšne starosti, da ni sposobna tvoriti svoje volje in se ravnati po njej, iz stvarnih razlogov ni mogoče predstavljati, da bi lahko izpodbijala domnevo nelojalnosti s svojim ravnanjem. V takšnem primeru naj bi se domneva nelojalnosti lahko izpodbijala tako, da bi se pritožnica sklicevala na lojalno ravnanje njej bližnje osebe (staršev). Vrhovno sodišče je svojo odločitev oprlo na stališče, da lahko pritožnica domnevo svoje nelojalnosti izpodbija s sklicevanjem na lojalno ravnanje svojih bližnjih, za katero je Ustavno sodišče že ugotovilo, da je nedopustno z vidika 22. člena Ustave (glej odločbi št. Up-2/02 in Up-3303/07). S tem je kršilo njeno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
 
7. Glede na navedeno je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje. Pri tem bo moralo Vrhovno sodišče upoštevati razloge te odločbe in odločbe št. Up-3303/07, v kateri je Ustavno sodišče posebej opozorilo, da je starost otroka takšna okoliščina, ki lahko sama po sebi izpodbije domnevo nelojalnosti.
 
 
C.
 
8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sodnica Jasna Pogačar je bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Odločbo je sprejelo soglasno.
 
 
Jože Tratnik
Predsednik
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
Eleonora Göbl, Republika Avstrija
Datum vloge:
4. 2. 2008
Datum odločitve:
11. 9. 2008
Vrsta odločitve:
odločba
Vrsta rešitve:
razveljavitev ali odprava
Objava:
Dokument:
US28260

Mobilna aplikacija

Nasveti za iskanje

Na tem spletnem mestu so objavljene vse odločitve Ustavnega sodišča od osamosvojitve dalje, razen sklepov o zavrženju ali o nesprejemu ustavnih pritožb, katerih obrazložitev vsebuje samo navedbo razloga za odločitev in sestavo senata Ustavnega sodišča (četrti odstavek 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču).

Kratka navodila za iskanje

Za iskanje lahko uporabite enostavni iskalnik ali napredni, iskalnik kjer lahko postavite še dodatne pogoje oziroma kriterije, kot so datum odločitve, način rešitve, vrsta zadeve, področje, … .

Iskalnik lahko uporabljate enako kot Googlov iskalnik. V prazno polje vpišite eno ali več iskanih besed. Presledki med besedami pomenijo logični IN, če želite izključiti kakšno ključno besedo iz iskanja, uporabite – (logični NE), OR med besedami pa pomeni logični ALI. Pri iskanju lahko uporabite tudi narekovaje, npr. če iščete določeno besedno zvezo, ki vsebuje več besed skupaj.

Če je zadetkov preveč, poskusite bolj natančno določiti iskalne pojme ali izberite posamezne kategorije, ki se pojavijo na desni strani. Za začetek iskanja kliknite na gumb za iskanje.

Če želite odločitve posredovati drugim, jih izpisati ali shraniti izberite ustrezne ikone pri rezultatih iskanja.
aasfdsfsddbrowseraasfdsfsddbrowser