Up-2100/08, U-I-198/08

Opravilna št.:
Up-2100/08, U-I-198/08
Objavljeno:
Neobjavljeno | 28.01.2009
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2009:Up.2100.08
Akt:
Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) (ZDen), 3. odst. 42. čl.
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 143/2008 z dne 21. 5. 2008 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 262/2008 z dne 21. 2. 2008
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 42. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrže. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 143/2008 z dne 21. 5. 2008 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 262/2008 z dne 21. 2. 2008 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Ker se izpodbijana sklepa nanašata na odločitev o dopustnosti tožbe, ustavne pritožbe zoper njiju ni mogoče utemeljiti z očitki o kršitvah človekovih pravic, ki naj bi bile storjene z ravnanjem tožene stranke.
Pobudnik z vloženo ustavno pritožbo še ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe, ker ni mogoče trditi, da mu nadomestna zemljišča ne bodo vrnjena. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
Geslo:
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-2100/08-5
U-I-198/08-4
28. 1. 2009
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe Alojza Černeta, Ljubljana, ki ga zastopa Aleš Kovač, odvetnik v Ljubljani, na seji 28. januarja 2009
 
 
sklenilo:
 
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 42. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrže. 
 
2. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 143/2008 z dne 21. 5. 2008 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 262/2008 z dne 21. 2. 2008 se ne sprejme.  
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep Vrhovnega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe, ki jo je vložil zoper Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad). Pritožnik navaja, da bi mu moral Sklad v denacionalizacijskem postopku dati nadomestna zemljišča. Do sklenitve sporazuma med pritožnikom in Skladom naj ne bi prišlo zaradi samovoljnega in enostranskega ravnanja Sklada. Ker naj mu v postopku za dodelitev nadomestnih zemljišč ne bi bilo zagotovljeno enako obravnavanje kot drugim strankam v postopku (pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave) in ker naj ne bi bilo spoštovano načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), je vložil tožbo v upravnem sporu zoper tako ravnanje Sklada. Upravno sodišče je to tožbo zavrglo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo pritožbo. Tudi odločitvi o zavrženju tožbe pritožnik zaradi ravnanja Sklada očita kršitev drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave. Meni, da bi moral biti Sklad, ob upoštevanju pravne narave njegove subjektivitete in njegovih javnih pooblastil, zavezan ravnati po vnaprej določenih objektivnih kriterijih. Meni tudi, da bi Sklad moral ravnati po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ur. p. b., 126/07 in 65/08 – ZUP), stranke pa bi morale imeti možnost vlaganja pravnih sredstev zoper odločitve Sklada. Zaradi upravnih in oblastvenih elementov gospodarjenja in razpolaganja s kmetijskimi zemljišči bi po oceni pritožnika moral postopek oblikovanja in odločanja Sklada upoštevati načela enakosti in enakega varstva pravic. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijana sklepa sodišč in zadevo vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.
 
2. Zato vlaga tudi pobudo za oceno ustavnosti tretjega odstavka 42. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Ta namreč določa zgolj možnost sklenitve sporazuma za dodeljevanje nadomestnih zemljišč, po pobudnikovem mnenju pa bi moral opredeliti tudi kriterije in postopek. Taka ureditev naj bi Skladu in s tem državi omogočala samovoljno in arbitrarno ravnanje, upravičenci pa naj ne bi imeli nobenega pravnega varstva.
 
B.
 
3. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
 
4. Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82).
 
5. Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper odločitev o zavrženju tožbe v upravnem sporu, ki jo je vložil zaradi ravnanja Sklada "v postopku za dodelitev nadomestnih zemljišč". Odločitev o zavrženju tožbe temelji na stališču, da Sklad ni organ v smislu 1. in 4. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS-1) in da ne izdaja upravnih aktov v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Pritožnik to stališče izpodbija z argumenti, ki po vsebini pomenijo utemeljevanje tožbe, tj. z očitki o kršitvah človekovih pravic, ki naj bi bile storjene z ravnanjem Sklada. Ker se izpodbijana sklepa nanašata na odločitev o dopustnosti tožbe, ustavne pritožbe zoper njiju ni mogoče utemeljiti z očitki o kršitvah človekovih pravic, ki naj bi bile storjene z ravnanjem Sklada.
 
6. Pobudnik sicer meni, da bi moral Sklad odločati o dajanju nadomestnih zemljišč po vnaprej določenih kriterijih in po določenem postopku, ker naj bi v nasprotnem lahko ravnal samovoljno in arbitrarno. Teh trditev pa Ustavno sodišče na podlagi te pobude ne more presojati. Pobudnik sam navaja, da sta s Skladom v fazi pogajanj glede sklenitve sporazuma, do katerega (še) ni prišlo. Iz sklepov Okrajnega sodišča v Ljubljani pa je razvidno, da o denacionalizaciji zemljišč, ki jih ni mogoče vrniti v naravi, še ni bilo odločeno.
 
7. Tretji odstavek 42. člena ZDen določa, da se upravičenec in zavezanec lahko sporazumeta, da da zavezanec upravičencu nadomestno nepremičnino, če podržavljene nepremičnine ni mogoče vrniti. Prvi odstavek 27. člena ZDen pa določa, da je Sklad zavezanec tudi, da da nadomestna zemljišča. Pri tem je dolžan upoštevati "določbe iz 1. do 4. točke prvega odstavka 21. člena in 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96)". Leta 2003 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 36/03 – ZKZ-B), ki je vsebino prejšnjih 21. in 22. člena uredil z novima 23. in 24. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – ur. p. b. – ZKZ). Taka ureditev pomeni, da je treba Sklad pritegniti v denacionalizacijski postopek kot zavezanca za dajanje nadomestnih zemljišč. Obveznosti dajanja nadomestnih zemljišč se lahko razbremeni, če ni stvarnih možnosti za tako obliko denacionalizacije. Zato tudi ni mogoče trditi, da pobudniku nadomestna zemljišča ne bodo vrnjena.
 
8. Ker po navedenem pobudnik z vloženo ustavno pritožbo še ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo. Ustavne pritožbe pa ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic niso podane.
 
 
C.
 
9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
dr. Ciril Ribičič
Podpredsednik
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
Alojz Černe, Ljubljana
Datum vloge:
18.07.2008
Datum odločitve:
28.01.2009
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US28543