U-I-114/07

Opravilna št.:
U-I-114/07
Objavljeno:
Neobjavljeno | 19.02.2009
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2009:U.I.114.07
Akt:
Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) (ZSPDPO), 2. in 3. odst. 16. čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 16. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) se zavrže.
Evidenčni stavek:
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
Geslo:
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-114/07-8
19. 2. 2009
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Katarine Grilc Brilli, Ljubljana, in drugih, na seji 19. februarja 2009
 
 
sklenilo:
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 16. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) se zavrže. 
Obrazložitev
A.
 
1. Pobudniki kot pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin po zakonu, ki ureja revidiranje, izpodbijajo 16. člen Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (v nadaljevanju ZSPDPO). V svoji pobudi uvodoma primerjalno povzemajo posamezne določbe Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01 – ZRev-1), ki je veljal v času vložitve pobude, in Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. – v nadaljevanju ZS), ki se nanašajo na pogoje za pridobitev statusa obeh kategorij pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin po ZSPDPO, njihove naloge oziroma pooblastila ter postopke nadzora nad njihovim delom. Navajajo, da so do uveljavitve ZSPDPO na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in nasl. – ZJF) ocenjevanje vrednosti stvarnega premoženja v lasti države in občin lahko opravljali le pooblaščeni ocenjevalci po takrat veljavnem ZRev-1. S podelitvijo zakonskega pooblastila za izvajanje vrednotenja obravnavanega premoženja tudi sodnim cenilcem pa naj bi izpodbijana ureditev neposredno posegla v pravni položaj pobudnikov. Menijo, da zakonsko različno določeni (strokovni) pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin (iz drugega odstavka 16. člena ZSPDPO) po zakonu, ki ureja revidiranje, oziroma zakonu, ki ureja sodišča, naročniku storitve ne zagotavlja enake kakovosti opravljenega dela. Različno urejeni postopki za nadzor njihovega dela pa naj tako izvajalcu kot tudi naročniku storitve ne bi zagotavljali enakega varstva pravic pri nadzoru oziroma preverjanju rezultatov izvedene cenitve. Različno zakonsko urejanje vrednotenja dela obeh kategorij izvajalcev naj bi pobudnike postavljalo tudi v neenakopraven ekonomski položaj. Nadalje navajajo, da opredelitev sodnih cenilcev v 16. členu ZSPDPO pod skupnim pojmom "pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin" terminološko ni skladna z opredelitvijo sodnih cenilcev po ZS. To naj bi v neskladju s 153. členom Ustave povzročalo medsebojno pojmovno neusklajenost ZSPDPO in ZS ter posledično v neskladju z 2. členom Ustave vnašalo nejasnost v pravni sistem. Ker izpodbijana ureditev sodnim cenilcem omogoča izvajanje cenitev tudi izven sodnega postopka, pa naj bi bilo v neskladju s 3. in 125. členom Ustave poseženo tudi v načelo neodvisnosti sodstva in s tem v načelo delitve oblasti.
 
 
B.
 
2. Pobudniki sicer navajajo, da izpodbijajo 16. člen ZSPDPO[1], iz vsebine navedb v pobudi pa izhaja, da izpodbijajo le drugi in tretji odstavek tega člena, saj obravnavani člen izpodbijajo le v delu, ki določa, kateri subjekti so pristojni opraviti oceno vrednosti stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti pred razpolaganjem s tem premoženjem.
 
3. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Ta je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
 
4. Pobudniki izpodbijajo ureditev po drugem odstavku 16. člena ZSPDPO, ki daje pooblastilo za opravljanje ocenjevanja vrednosti nepremičnin v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti tudi sodno zapriseženim cenilcem po ZS. Pri utemeljevanju zatrjevane neustavnosti izpodbijane ureditve izhajajo iz primerjave pogojev za pridobitev statusa pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin po zakonu, ki ureja revidiranje, in sodno zapriseženih cenilcev po zakonu, ki ureja sodišča, iz pravic in dolžnosti obeh kategorij izvajalcev storitve ter načina vrednotenja njihovega dela in nadzora nad opravljenim delom. Iz navedenega tako izhaja, da zatrjevana neustavnost izpodbijane ureditve temelji na nestrinjanju pobudnikov z različnim zakonskim urejanjem statusa, pravic in obveznosti obeh kategorij izvajalcev vrednotenja nepremičnin glede na istovrstnost zakonskega pooblastila iz drugega odstavka 16. člena ZSPDPO. Pogoji za pridobitev statusa ene ali druge kategorije zakonsko pooblaščenih izvajalcev vrednotenja nepremičnin po ZSPDPO pa niso predmet urejanja izpodbijane ureditve, ki po vsebini določa le krog subjektov, pooblaščenih za izvedbo zakonsko zahtevane cenitve nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Izpodbijana ureditev bo v praksi sicer vplivala na povečanje števila tistih, ki obvezne cenitve na podlagi zakonskega pooblastila lahko izvajajo, kar lahko vpliva na poslovni in s tem dejanski interes pobudnikov. Vendar pa sama podelitev zakonskega pooblastila za vrednotenje nepremičnin novi kategoriji subjektov v ničemer ne spreminja pravnega položaja pobudnikov, saj ne posega v njihovo pravico, da še naprej opravljajo storitve vrednotenja nepremičnin pod pogoji, pod katerimi so to dejavnost opravljali že pred njeno uveljavitvijo. Pri utemeljevanju svojega pravnega interesa pobudniki tudi ne morejo izhajati iz položaja naročnika storitve (tj. države ali samoupravne lokalne skupnosti) oziroma iz pravnega položaja sodno zapriseženih cenilcev.
 
5. Pobudniki kot pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin izpodbijajo tudi tretji odstavek 16. člena ZSPDPO. Vendar ta določba kot subjekte, pooblaščene za ocenjevanje premičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določa pooblaščene cenilce vrednosti strojev in opreme, nanje pa se ne nanaša.
 
6. Ker izpodbijana ureditev ne posega neposredno v pravice, pravni interes oziroma pravni položaj pobudnikov, ni mogoče šteti, da je izkazan pravni interes za začetek postopka za oceno njene ustavnosti. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
 
 
C.
 
7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
Jože Tratnik
Predsednik
 
 
Opomba:
[1]ZSPDPO v 16. členu določa, citirano:
"(1) Premoženje, ki je predmet razpolaganja, mora biti pred izvedbo postopka ocenjeno.
(2) Pred razpolaganjem s posameznim nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti mora njegovo vrednost oceniti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali zakona, ki ureja sodišča.
(3) Pred razpolaganjem s posameznim premičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, katerega vrednost je izkustveno višja od 2.000,00 EUR, mora njegovo vrednost oceniti pooblaščeni cenilec vrednosti strojev in opreme, ki je imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje ali zakonom, ki ureja sodišča.
(4) Cenitev ni potrebna v primeru, da gre za razpolaganje z živalmi, ki so last države ali samoupravne lokalne skupnosti in ki jih ta ne uporablja več za izvrševanje svojih nalog (službeni psi, službeni konji in podobno).
(5) Premoženje se ne sme prodati ali menjati pod ocenjeno vrednostjo, razen v primerih iz četrte in šeste alinee 22. člena tega zakona in v primerih ko gre za prodajo ali menjavo za potrebe prenove posameznih delov stavb, ki so v razvojnih dokumentih države ali samoupravnih lokalnih skupnosti predvideni za prenovo in so v mešani lastnini pravnih in fizičnih oseb ter so s predpisi opredeljeni kot kulturni spomenik ali ležijo znotraj območja, ki je razglašeno za kulturni spomenik."
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Katarina Grilc Brilli, Ljubljana in drugi
Datum vloge:
12.04.2007
Datum odločitve:
19.02.2009
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US28605