Odločitve US

Iskanje po odločbah in sklepih (skupno 14860 odločitev)

Opravilna št.:
U-I-45/09
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2009:U.I.45.09
Akt:
Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – ur. p. b.) (ZRLI)
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – ur. p. b.) se zavrže.
Evidenčni stavek:
Pravnega interesa za izpodbijanje zakonske ureditve referenduma ni mogoče izkazati z navedbami, da se z uresničevanjem ustavne pravice do referenduma posega v človekovo pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev prek demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva.
Geslo:
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
4.9.2 - Ustanove - Volitve in oblike neposredne demokracije - Referendumi in druge oblike neposredne demokracije.
3.3.2 - Splošna načela - Demokracija - Neposredna demokracija.
5.3.28 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do sodelovanja v javnih zadevah (44).
5.3.38 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Volilne pravice (43).
Pravna podlaga:
Člen 43, 44, Ustava [URS]
Člen 25.3, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Opomba:
¤
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-45/09-4
12. 3. 2009
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aleša Rojsa, Ljubljana, in drugih, ki jih zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 12. marca 2009
 
 
sklenilo:
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – ur. p. b.) se zavrže. 
 
 
Obrazložitev
 
 
1. Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedeni zakon. Zatrjujejo, da je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI-UPB2) v neskladju z Ustavo, ker naj bi s tem, ko dopušča, da so vsi zakoni brez izjeme lahko predmet naknadnega zakonodajnega referenduma, vseboval protiustavno pravno praznino. Ureditev naj bi bila v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Posebej še navajajo, da je 16. člen ZRLI-UPB2 v neskladju z Ustavo, ker naj bi v postopku zbiranja podpisov omogočal zlorabo zakonodajnega referenduma. Ta določba naj bi bila v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in s 44. členom Ustave, posredno pa tudi s 1., z 2. in s 3. členom Ustave. Predlagajo naj Ustavno sodišče razveljavi 16. člen Zakona ter ugotovi, da je ZRLI-UPB2 v celoti v neskladju z Ustavo. Pobudniki predlagajo, naj se v odločitvi Ustavnega sodišča ne navedejo njihovi osebni podatki, ker bi bila pobuda lahko deležna medijske pozornosti in bi bilo zato lahko poseženo v njihovo zasebnost.
 
2. Po prvem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.
 
3. Pobudniki utemeljujejo pravni interes z navedbami, da zakonska ureditev, ki naj bi omogočala zlorabe referenduma in ki ne postavlja nobenih omejitev glede tega, katere zakone je mogoče izpodbijati z referendumom, posega v učinkovito izvajanje zakonodajne veje oblasti, prek katere državljani (ki so na volitvah v Državni zbor izvrševali volilno pravico) sodelujejo pri upravljanju javnih zadev. Pobudniki vidijo svoj pravni interes v tem, da imajo kot volivci na podlagi 44. člena Ustave pravico sodelovati pri upravljanju javnih zadev prek svojih predstavnikov v Državnem zboru. Izpodbijana zakonska ureditev naj bi posegala v to ustavno pravico in s tem v njihov pravni položaj. Pobudniki navajajo, da se zavedajo, da izpodbijana zakonska ureditev ne posega neposredno v njihov pravni položaj, vendar predlagajo Ustavnemu sodišču, naj upošteva posebnost volilnih in referendumskih zakonov in sprejme stališče, da je pravni interes izkazan že s tem, da so pobudniki državljani Republike Slovenije, torej da imajo volilno (glasovalno) pravico.
 
4. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, po katerem je omogočen širši dostop do ustavnosodnega varstva v primerih predpisov, ki urejajo sodelovanje državljanov pri izvajanju oblasti. V sklepu št. U-I-204/00 z dne 14. 9. 2000 (OdlUS IX, 200) je oblikovalo stališče, ki pomeni izjemo glede zahteve po neposrednem in konkretnem pravnem interesu. V primerih, kadar so predmet izpodbijanja predpisi, ki urejajo položaj (vsakega) državljana pri izvajanju oblasti, se lahko vprašanje, kdaj gre za neposredno prizadetost pravno varovanih položajev posameznika, pokaže v posebni luči. Zlasti, kadar bi zatrjevane protiustavnosti posameznih določb ali pa kar zakona v celoti pomenile tako globok poseg v pravice iz 3., 43., 44. in 90. člena Ustave, da bi bilo prizadeto njihovo bistvo, je treba vsakemu državljanu priznati neposredno prizadetost v njegovem (ustavno)pravno varovanem položaju, ne da bi moral utemeljevati, kako izpodbijana ureditev konkretno in neposredno prizadeva prav njega.
 
5. Tudi če upoštevamo navedeno stališče, je Ustavno sodišče ugotovilo, da pobudniki v tem primeru ne izkazujejo pravnega interesa. Drugi odstavek 3. člena Ustave določa, da državljanke in državljani oblasti izvršujejo neposredno in z volitvami. V skladu s 44. členom Ustave ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Kadar gre za sodelovanje pri izvajanju državne oblasti je ta določba konkretizirana s 43. členom (volilna pravica) in z 90. členom (zakonodajni referendum) Ustave. Čeprav je Slovenija predstavniška parlamentarna in ustavna demokracija, Ustava neposrednega odločanja ljudi na referendumu ne postavlja v podrejen položaj. Volitve in izvrševanje oblasti po predstavnikih (poslancih) ter referendum kot oblika neposrednega odločanja sta komplementarna načina demokratičnega odločanja. Upoštevati pa je treba tudi, da po naravi stvari vsako neposredno sprejemanje oziroma potrjevanje zakonov na referendumu omejuje in posega v funkcijo predstavniškega zakonodajnega organa, da na podlagi mandata, ki ga je dobil na demokratičnih volitvah, sprejema zakone.
 
6. Glede na to, da sta oba načina izvrševanja oblasti, posredni prek volitev in neposredni prek referenduma, predvidena z Ustavo, pravnega interesa za izpodbijanje zakonske ureditve zakonodajnega referenduma ni mogoče izkazati z očitkom, da se z uresničevanjem človekove pravice do referenduma posega v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev prek demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva. Na pravni interes tudi ne more vplivati očitek, da zakonska ureditev omogoča zlorabe referenduma oziroma da zakon ne ureja nečesa, kar bi po mnenju pobudnikov moral urejati. Zatrjevane protiustavnosti 16. člena ZRLI-UPB2 oziroma Zakona v celoti ne morejo pomeniti tako globokega posega v pravice pobudnikov iz 3., 43., 44. člena Ustave, da bi bilo prizadeto njihovo bistvo.
 
7. Predlog pobudnikov, naj se zaradi varovanja njihove zasebnosti v odločbi ali sklepu ne navedejo njihovi osebni podatki, je Ustavno sodišče zavrnilo. Zgolj s tem, da je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa lahko deležna medijske pozornosti, namreč ni mogoče utemeljiti posebne zaščite varstva zasebnosti po drugem odstavku 38.a člena ZUstS.
 
8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
Jože Tratnik
Predsednik
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Aleš Rojs, Ljubljana in drugi
Datum vloge:
3. 3. 2009
Datum odločitve:
12. 3. 2009
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Objava:
Uradni list RS, št. 22/2009 in OdlUS XVIII, 11
Dokument:
US28627

Mobilna aplikacija

Nasveti za iskanje

Na tem spletnem mestu so objavljene vse odločitve Ustavnega sodišča od osamosvojitve dalje, razen sklepov o zavrženju ali o nesprejemu ustavnih pritožb, katerih obrazložitev vsebuje samo navedbo razloga za odločitev in sestavo senata Ustavnega sodišča (četrti odstavek 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču).

Kratka navodila za iskanje

Za iskanje lahko uporabite enostavni iskalnik ali napredni, iskalnik kjer lahko postavite še dodatne pogoje oziroma kriterije, kot so datum odločitve, način rešitve, vrsta zadeve, področje, … .

Iskalnik lahko uporabljate enako kot Googlov iskalnik. V prazno polje vpišite eno ali več iskanih besed. Presledki med besedami pomenijo logični IN, če želite izključiti kakšno ključno besedo iz iskanja, uporabite – (logični NE), OR med besedami pa pomeni logični ALI. Pri iskanju lahko uporabite tudi narekovaje, npr. če iščete določeno besedno zvezo, ki vsebuje več besed skupaj.

Če je zadetkov preveč, poskusite bolj natančno določiti iskalne pojme ali izberite posamezne kategorije, ki se pojavijo na desni strani. Za začetek iskanja kliknite na gumb za iskanje.

Če želite odločitve posredovati drugim, jih izpisati ali shraniti izberite ustrezne ikone pri rezultatih iskanja.
aasfdsfsddbrowseraasfdsfsddbrowser