U-I-241/07, Up-2892/07

Opravilna št.:
U-I-241/07, Up-2892/07
Objavljeno:
Neobjavljeno | 02.04.2009
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2009:U.I.241.07
Akt:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 249/2006 z dne 29. 5. 2007

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) (ZPIZ), 140. čl.
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 249/2006 z dne 29. 5. 2007 se ne sprejme. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) se zavrže.
Evidenčni stavek:
Če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, niti ne gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo.
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
Pravna podlaga:
Člen 14. 50.1, Ustava [URS]
Člen 25.3, 55.b.2., Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-241/07-6
Up-2892/07-6
2. 4. 2009
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe Leopolda Flisarja, Cankova, ki ga zastopa Matej Pirih, odvetnik v Mariboru, na seji 2. aprila 2009
 
 
sklenilo:
 
1. Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 249/2006 z dne 29. 5. 2007 se ne sprejme. 
 
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) se zavrže. 
 
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. Socialno sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika na razveljavitev odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) in na priznanje pokojninske dobe za čas od 25. 8. 1995 do 3. 7. 1996 ter vpis v delavsko knjižico, ker je presodilo, da je dokončna odločba Zavoda z dne 20. 9. 2000 pravilna in zakonita. Tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev pokojninske dobe za čas od 1. 6. 1995 do 24. 8. 1995 je s sklepom zavrglo. Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo pritožnika. Pritrjuje Višjemu sodišču, da pritožnik ni izpolnjeval pogojev za priznanje pokojninske dobe na podlagi prejemanja nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev po četrtem odstavku 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ/92). Priznanje pokojninske dobe na podlagi te določbe naj bi bilo namreč v skladu s tretjim odstavkom istega člena pogojeno s prijavo zavodu za zaposlovanje v 30 dneh po dokončnosti odločbe o pravici, priznani na podlagi preostale zmožnosti (v pritožnikovem primeru o pravici do druge ustrezne zaposlitve). Tega pogoja pa naj pritožnik ne bi izpolnil, saj naj bi se po ugotovitvah nižjih sodišč kot brezposelna oseba na pristojnem zavodu za zaposlovanje prijavil 25. 8. 1995, tj. več kot 30 dni po izdaji odločbe o njegovi invalidnosti in po odjavi obrti ter prenehanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja na tej podlagi.
 
2. Pritožnik navaja, da so sodišča zavzela stališče, da ni upravičen zahtevati priznanja pokojninske dobe na podlagi 140. člena ZPIZ/92, ker ni bil zaposlen v organizaciji oziroma pri delodajalcu, ampak je bil samostojni podjetnik. Takšno stališče naj bi bilo v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in s pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave. Pritožnik zatrjuje, da je bil kot samostojni podjetnik zavarovan za enak obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot drugi zavarovanci. Zato meni, da je v primerjavi z njimi neutemeljeno neenako obravnavan.
 
3. Pritožnik vlaga tudi pobudo za oceno ustavnosti 140. člena ZPIZ/92, ker naj bi bil v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Zatrjuje, da naj bi se po razlagi sodišč izpodbijana določba nanašala le na zaposlene v organizacijah in pri delodajalcih z manj kot petimi zaposlenimi, ne pa na tiste invalide II. in III. kategorije invalidnosti, ki so prenehali opravljati dejavnost kot samostojni podjetniki – samozaposlene osebe. Pobudnik meni, da sta si pravna položaja samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju različna le v času opravljanja dela oziroma dejavnosti, ne pa v trenutku nastanka zavarovalnega primera – invalidnosti, zaradi katere ne moreta več opravljati svojega dotedanjega dela. S tem trenutkom naj bi bil njun pravni položaj povsem enak. Pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljuje s tem, da izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča temelji na tej določbi.
 
 
B. – I.
 
4. Pritožnik zatrjuje, da je Vrhovno sodišče svojo odločitev oprlo na stališče, po katerem ni upravičen zahtevati priznanja pokojninske dobe na podlagi 140. člena ZPIZ/92, ker ni bil zaposlen v organizaciji oziroma pri delodajalcu, temveč je bil samostojni podjetnik. Takšno stališče pa naj bi bilo v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in s pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave.
 
5. Pritožnikov očitek ne drži. Takšnega stališča izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča ne vsebuje. Vrhovno sodišče je svojo odločitev sicer oprlo tudi na 140. člen ZPIZ/92, vendar ga ni razlagalo na način, ki je za pobudnika neskladen z Ustavo, oziroma ga sploh ni uporabilo v delu, ki je za pobudnika sporen. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da pobudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pokojninske dobe na podlagi prejemanja nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev po četrtem odstavku 140. člena ZPIZ/92, ker ni izpolnil pogoja iz tretjega odstavka tega člena, tj. prijave pri zavodu za zaposlovanje ni vložil v roku 30 dni od dokončnosti odločbe o pravici, priznani na podlagi preostale delovne zmožnosti. Temu stališču pa pobudnik ne očita, da bi bilo v neskladju s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino.
 
6. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).
 
 
B. – II.
 
7. Pritožnik je hkrati z ustavno pritožbo vložil tudi pobudo za oceno ustavnosti 140. člena ZPIZ/92. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
 
8. Z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – ur. p. b. – ZPIZ-1) je izpodbijana določba prenehala veljati. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti. Za oceno ustavnosti predpisa, ki je prenehal veljati, mora pobudnik izkazati t. i. pravovarstveno potrebo. Pobudnik je pravovarstveno potrebo utemeljeval s hkrati vloženo ustavno pritožbo, s katero je izpodbijal odločitev Vrhovnega sodišča, ki naj bi temeljila na izpodbijani določbi. Pobudnik je zatrjeval, da bi ugotovitev neustavnosti izpodbijane določbe imela za posledico drugačno odločitev sodišča in s tem zanj ugodno rešitev socialnega spora.
 
9. Ustavno sodišče je v postopku preizkusa pritožnikove ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča ne temelji na razlagi 140. člena ZPIZ/92, ki naj bi bila ustavno sporna. Iz razlogov, navedenih v 5. točki te obrazložitve, pritožnikove ustavne pritožbe, ni sprejelo v obravnavo. Navedeno pomeni, da morebitna ugoditev njegovi pobudi ne bi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).
 
 
C.
 
10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
 
Jože Tratnik
Predsednik
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Leopold Flisar, Cankova
Datum vloge:
03.09.2007
Datum odločitve:
02.04.2009
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe zavrženje
Dokument:
US28669