Up-2517/08, U-I-240/08

Opravilna št.:
Up-2517/08, U-I-240/08
Objavljeno:
Neobjavljeno | 04.06.2009
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2009:Up.2517.08
Akt:
Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) (ZUS), 2. al. 109. čl.
Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo) (ZSUP), 2. odst. 277. čl.
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 393/2008 z dne 7. 8. 2008 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 1503/2008 z dne 2. 7. 2008
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje 109. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) v delu, ki se nanaša na drugi odstavek 277. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo), se zavrne. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 393/2008 z dne 7. 8. 2008 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 1503/2008 z dne 2. 7. 2008 se ne sprejme. Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.
Evidenčni stavek:
Z zavrnilno odločbo upravnega organa prve stopnje se nikomur ni spremenil pravni položaj v primerjavi s položajem pred to odločitvijo. Zato tudi razveljavitev odločitve o zavrnitvi zahteve ne more pomeniti posega v pravni položaj pritožnice, ki naj bi nastal s pravnomočnostjo odločbe. To pomeni, da z zavrženjem tožbe v upravnem sporu pritožnici pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave ni mogla biti kršena, saj to ustavnoprocesno jamstvo zagotavlja sodno varstvo pravic in obveznosti tistim, na katere se pravice ali obveznosti nanašajo.

Ureditev, po kateri ni mogoč upravni spor zoper odločbo o odpravi oziroma razveljavitvi zavrnilne odločbe po nadzorstveni pravici, v primeru, kot je pritožničin, ne posega v pritožničine pravice, čeprav je sodelovala v postopku, v katerem je bila na prvi stopnji izdana zavrnilna odločba. Zato v primerih, kot je pritožničin, z razlogi, ki jih uveljavlja pritožnica, ni mogoče utemeljiti neskladja izpodbijane zakonske ureditve z Ustavo.

Geslo:
1.5.51.1.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena.
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.2 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Dostop do sodišč.
1.4.14.3 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stroški - Stroški postopka.
3.9 - Splošna načela - Vladavina prava.
Pravna podlaga:
Člen 2, 23, Ustava [URS]
Člen 26.2, 55.b.2, 34.1, 49.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-2517/08-5
U-I-240/08-5
4. 6. 2009
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Pivovarna Union, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa dr. Jure Marn, Maribor, na seji 4. junija 2009
 
 
sklenilo:
 
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje 109. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) v delu, ki se nanaša na drugi odstavek 277. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo), se zavrne. 
 
2. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 393/2008 z dne 7. 8. 2008 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 1503/2008 z dne 2. 7. 2008 se ne sprejme. 
 
3. Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo. 
 
 
Obrazložitev


A.
 
1. Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sklep Vrhovnega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je to sodišče zavrglo pritožničino tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve o razveljavitvi odločbe upravnega organa prve stopnje. Ministrstvo je po nadzorstveni pravici (drugi odstavek 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 – ur. p. b., 126/07 in 65/08 – v nadaljevanju ZUP razveljavilo odločbo, s katero je Upravna enota Ljubljana zavrnila zahtevo Nogometnega kluba Bežigrad, Ljubljana, za registracijo spremembe imena in temeljnega akta in vpis sprememb v register društev. Pritožnica meni, da ima pravni interes, da ostane navedena zavrnilna odločba v veljavi in da je Ministrstvo za notranje zadeve z odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, poseglo v pravnomočno stanje. Zato naj bi sodišči z odločitvijo o zavrženju tožbe zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve kršili pritožničine pravice iz 14., 15., 22., 23. in iz 25. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijana sklepa in vrne zadevo Upravnemu sodišču v meritorno odločanje o zakonitosti odločbe upravnega organa druge stopnje ali naj samo odloči, v vsakem primeru pa naj pritožnici prisodi njene stroške postopka pred Ustavnim sodiščem.
 
2. Hkrati vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje 109. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je s to določbo črtana določba 277. člena ZUP, ki je omogočala sodno varstvo zoper odločbe o odpravi oziroma razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici. Pobudnica meni, da je izpodbijana ureditev v neskladju s 14., z 22., s 23. in s 25. členom Ustave. Ker ne omogoča sodnega nadzora odločb upravnega organa druge stopnje, naj bi izpodbijana ureditev omogočala samovoljo upravnih organov druge stopnje in s tem kršila tudi načelo zaupanja v pravno državo.
 
 
B.
 
3. Izpodbijani 109. člen ZUS-1 določa, da z uveljavitvijo tega zakona med drugimi preneha veljati drugi odstavek 277. člena ZUP v delu, ki se glasi "pač pa zoper njo ni mogoče začeti upravni spor".
 
4. Določba 109. člena, ki jo pobudnica izpodbija, je prehodna določba, s katero je bil razveljavljen del 277. člena ZUP. Z razveljavitvijo izpodbijane prehodne določbe ZUS-1 ne bi oživela veljavnost razveljavljenega dela 277. člena ZUP, niti ne bi nastala pravna praznina, ki bi jo moral zakonodajalec šele zapolniti. Razveljavitev dela 277. člena ZUP, tj. izpodbijana prehodna določba ZUS-1, namreč sama po sebi ni bila in glede na določbe ZUS-1 ne more biti podlaga za odločanje o dopustnosti tožbe. Že Vrhovno sodišče je v sklepu, ki ga pobudnica izpodbija z ustavno pritožbo, pojasnilo, da glede na prvi odstavek 5. člena ZUS-1[1] ni pravne podlage, po kateri bi bilo mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu zoper odločbo, izdano po nadzorstveni pravici. Pojasnilo je tudi, da se z uveljavitvijo ZUS-1 v upravnem sporu odloča o zakonitosti upravnih aktov, kot jih opredeljujeta prvi in drugi odstavek 2. člena ZUS-1, in da z odločitvijo po nadzorstveni pravici ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Iz obrazložitve izpodbijanih sklepov Upravnega in Vrhovnega sodišča je razvidno, da je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker v obravnavanem primeru ni šlo za enega od upravnih aktov, kot jih opredeljujeta prvi in drugi odstavek 2. člena ZUS-1. Teh določb ZUS-1 pobudnica ne izpodbija, Ustavno sodišče pa tudi ni začelo postopka za oceno njihove skladnosti z Ustavo po drugem odstavku 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS), ker v obravnavanem primeru odločitev o ustavni pritožbi ni odvisna od odločitve o ustavnosti navedenih določb ZUS-1.
 
5. Z odločbo, ki jo je Ministrstvo za notranje zadeve razveljavilo po nadzorstveni pravici, ni bilo pravnomočno odločeno o kakšni pravici ali obveznosti pritožnice. Z razveljavljeno odločbo je bila zavrnjena zahteva druge osebe. To pomeni, da je Ministrstvo razveljavilo t. i. negativno odločbo. Materialne pravnomočnosti pa ne dobijo vse formalno pravnomočne odločbe (kot to zmotno meni pritožnica), temveč samo pozitivne odločbe, tj. tiste, s katerimi so bile določene pravice pridobljene ali s katerimi so bile naložene določene obveznosti[2] (prvi odstavek 225. člena ZUP). Zavrnilna odločba ne ustvarja učinkov deklarativne (ugotovitvene) odločbe. V obravnavanem primeru tudi ni šlo za upravno zadevo, v kateri bi upravni organ odločal o nasprotujočih zahtevkih, kot npr., da bi oba, tako Nogometni klub Bežigrad, Ljubljana, kot pritožnica, vložila zahtevi, s katerima bi zahtevala registracijo enakega imena in bi upravni organ eni zahtevi ugodil, drugo pa bi zavrnil.
 
6. Poleg tega formalna pravnomočnost odločbe o zavrnitvi zahteve, izdane v upravnem postopku, sama po sebi ni ovira za ponovno odločanje o istem zahtevku stranke.[3] Z zavrnilno odločbo upravnega organa prve stopnje se namreč nikomur ni spremenil pravni položaj v primerjavi s položajem pred to odločitvijo. Zato tudi razveljavitev te zavrnitve zahteve ne more pomeniti posega v pravni položaj pritožnice, ki naj bi nastal s pravnomočnostjo odločbe.
 
7. Navedeno pomeni, da v pravni položaj pritožnice ni bilo poseženo ne z odločbo o zavrnitvi zahteve za registracijo spremembe imena ne z odločbo Ministrstva za notranje zadeve. Pritožnici torej pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave ni mogla biti kršena, saj to ustavnoprocesno jamstvo zagotavlja sodno varstvo pravic in obveznosti tistim, na katere se pravice ali obveznosti nanašajo. Zato tudi zakonska ureditev, ki v takih primerih ne dopušča sodnega varstva, ne more biti v neskladju z 2. členom in s prvim odstavkom 23. člena Ustave.
 
8. Dejstvo, da je bila pritožnici v interesu odločitev o zavrnitvi zahteve Nogometnega društva Bežigrad, pa samo po sebi še ni razlog, ki bi utemeljeval očitek, da so bile pritožnici z odločitvijo o zavrženju njene tožbe zoper odločitev o razveljavitvi navedene zavrnitve kršene pravica do sodnega varstva (23. člena Ustave), pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), kot to utemeljuje pritožnica. Izpodbijana odločitev namreč ne pomeni, da pritožnica nima sodnega varstva svojih pravnih interesov (tj. zaščite znamke). Kot je pritožnici pojasnilo že Vrhovno sodišče, lahko te uveljavlja v postopku odločanja o zahtevani registraciji spremembe imena društva. Zato ne drži očitek pritožnice, da ji je z izpodbijano odločitvijo onemogočena "enakovredna obravnava", v kateri bi imela možnost predstaviti svoja stališča neodvisnemu sodniku in s tem kršitev pravic iz 14., 15., 22., 23. in 25. člena Ustave.
 
9. Iz obrazložitve preizkusa ustavne pritožbe je razvidno, da ureditev, po kateri ni mogoč upravni spor zoper odločbo o odpravi oziroma razveljavitvi zavrnilne odločbe po nadzorstveni pravici, v primeru kot je pritožničin, ne posega v pritožničine pravice iz 14., 22., 23. in iz 25. člena Ustave, čeprav je sodelovala v postopku, v katerem je bila na prvi stopnji izdana zavrnilna odločba. Zato v primerih, kot je pritožničin, z razlogi, ki jih uveljavlja pritožnica, ni mogoče utemeljiti neskladja izpodbijane zakonske ureditve z Ustavo.
 
10. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje 109. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) v delu, ki se nanaša na drugi odstavek 277. člena ZUP, zavrnilo (1. točka izreka), ustavne pritožbe zoper izpodbijana sklepa Vrhovnega in Upravnega sodišča pa ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).
 
11. Tudi pritožničini zahtevi za povrnitev stroškov Ustavno sodišče ni moglo ugoditi. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnica ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.
 
C.
 
12. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
Jože Tratnik
Predsednik
 
Opombe:
[1]Po tej določbi so lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijani samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan.
[2] V. Androjna, E. Kerševan, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, Predelana in dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 438 in 439.
[3] Po 4. točki 129. člena ZUP se zahteva stranke zavrže, "če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo". Vendar to ne pomeni, da bi morala zahtevana sprememba dejanskega stanja ali pravne podlage izvirati iz sfere stranke z interesom, tj. stranskega udeleženca.
 
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
Družba Pivovarna Union, d. d., Ljubljana
Datum vloge:
29.09.2008
Datum odločitve:
04.06.2009
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US28756