U-I-221/09

Opravilna št.:
U-I-221/09
Objavljeno:
Neobjavljeno | 21.10.2009
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2009:U.I.221.09
Akt:
Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. p. b.) (ZRPJN), 1. odst. in 2. st. 4. odst. 22. čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka in drugega stavka četrtega odstavka 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. p. b.) se zavrne.
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.
Geslo:
1.5.51.1.5.1.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena - Ker je bilo o zadevi že odločeno, pa ni novih argumentov.
Pravna podlaga:
Člen 2, 14.2, 25, Ustava [URS]
Člen 26.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-221/09-3
21. 10. 2009
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe IMPULS DOMŽALE, d. o. o., Trzin, ki jo zastopa Zmago Marovt, odvetnik v Ljubljani, na seji 21. oktobra 2009
 
 
sklenilo:
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka in drugega stavka četrtega odstavka 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. p. b.) se zavrne. 
 
 
Obrazložitev
 
 
A.
 
1. Pobudnica izpodbija v izreku navedeni določbi Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (v nadaljevanju ZRPJN), ker naj bi bili v neskladju z 2. členom, z drugim odstavkom 14. člena in s 25. členom Ustave. Meni, da način plačila takse v prvem odstavku 22. člena ZRPJN ni jasno določen, ker je zakonodajalec višje plačilo takse vezal tudi na objavo v Uradnem listu Evropske unije. Predpisana taksa naj bi bila previsoka in s tem v nasprotju z načelom sorazmernosti pravne države. Zato naj bi onemogočala dostop do pravnega sredstva, to je zahteve za revizijo v postopkih oddaje javnih naročil. Pri tem pojasnjuje, da je na javnem razpisu kandidirala z vrednostjo ponudbe, ki je nižja od vrednosti razpisa. Ponudbo za konkretno javno naročilo naj bi bilo namreč mogoče oddati po sklopih, zato naj bi pobudnica oddala ponudbo le za nekatere produkte. Meni, da v takem primeru višina takse ni sorazmerna z vrednostjo javnega naročila in da bi zato zakonodajalec moral upoštevati dejanske razmere. Navaja, da je v konkretni zadevi vložila zahtevek za revizijo, za katerega bo morala plačati takso iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN, v primeru neuspeha v revizijskem postopku pa bo morala ta znesek še enkrat plačati. Zato meni, da je višina takse nesorazmerna tudi glede na možnost uspeha v postopku revizije. To pa tudi zato, ker naj uspeh v revizijskem postopku (ki pomeni razveljavitev javnega razpisa) ne bi bil hkrati tudi zagotovilo za uspeh v ponovljenem javnem razpisu. Takšna ureditev naj bi jo postavljala tudi v neenakopraven položaj v primerjavi z velikimi gospodarskimi subjekti, ki lahko kandidirajo na celotnem javnem razpisu.
 
2. Pobudnica navaja, da svoje dohodke iz dejavnosti pridobiva s sodelovanjem v postopkih oddaje javnih naročil, ki jih izvajajo naročniki v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 128/06 in nasl. – ZJN-2). Pojasnjuje, da je v konkretni zadevi vložila zahtevek za revizijo, za katerega bo morala plačati takso v višini 5.000 EUR. Pobudi prilaga sklep Državne revizijske komisije. S tem utemeljuje svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb.
 
 
B.
 
3. Pobudnica sicer navaja, da izpodbija celotni 22. člen ZRPJN, nato pa predlaga zgolj ugotovitev neskladja prvega odstavka tega člena z Ustavo. Vendar iz vsebine pobude izhaja, da sta za njo ustavno sporna prvi odstavek in drugi stavek četrtega odstavka 22. člena ZRPJN. Zato je Ustavno sodišče štelo, da izpodbija 22. člen ZRPJN v tem delu.
 
4. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko dá, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Stališče, da izpodbijani določbi učinkujeta neposredno, je Ustavno sodišče zavzelo že v odločbi št. U-I-238/07 z dne 2. 4. 2009 (Uradni list RS, št. 32/09) in pobudnicam, ki so kot gospodarske družbe sodelovale v postopkih oddaje javnih naročil, priznalo pravni interes, sklicujoč se pri tem na prvi odstavek 24. člena ZUstS v zvezi s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Glede na navedeno ima tudi pobudnica pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanih določb.
 
5. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-238/07 že presojalo ustavnost izpodbijanih določb 22. člena ZRPJN. Ugotovilo je neskladje drugega stavka četrtega odstavka 22. člena ZRPJN[1] z 2. členom Ustave (načelo pravne države), saj je ocenilo, da je nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo iz izpodbijane določbe v enaki višini kot taksa za začetek postopka v takšnem razmerju s storitvijo, da je zakonodajalec presegel skrajne meje polja njegove proste presoje in da bi višina te takse (zlasti ob upoštevanju seštevka obeh taks iz prvega odstavka in drugega stavka četrtega odstavka 22. člena ZRPJN) ponudnike lahko odvračala od varstva njihovih pravic v postopku revizije, ki je tudi v javnem interesu. Glede prvega odstavka 22. člena ZRPJN[2] pa je ugotovilo, da ni v neskladju z 2. členom Ustave, ker je določba jasna, saj se ponudniki lahko seznanijo s tem, ali je bilo javno naročilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije in kakšno takso za postopke revizije morajo plačati. Prav tako je ocenilo, da višina takse v izpodbijani določbi ni nesorazmerna in da ponudnikov ne odvrača od varstva njihovih pravic v postopku revizije ter da glede na naravo postopka revizije in pomen javnega interesa še vedno ostaja znotraj meja zakonodajalčevih pooblastil. Presodilo je, da izpodbijana določba tudi ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker so vse gospodarske družbe (tako mikro in majhne kot srednje in velike) z vidika obveznosti plačila takse iz izpodbijane določbe v bistveno enakem in ne v različnem položaju. Glede očitanega neskladja izpodbijane določbe s 25. členom Ustave pa je ugotovilo, da to neskladje v ureditvi postopka odločanja o zahtevku za revizijo pred naročnikom oziroma Državno revizijsko komisijo sploh ni mogoče, ker odločitev navedene komisije, kakor tudi odločitev naročnika, nimata narave posamičnega akta, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih ponudnikov.
 
6. Pobudnica ne navaja razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že v odločbi št. U-I-238/07 in ki bi lahko vplivali na drugačno presojo izpodbijanih določb 22. člena ZRPJN. Ker v obravnavanem primeru glede na navedeno od odločitve Ustavnega sodišča ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, je odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
 
 
C.
 
7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS, prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b.) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
Jože Tratnik
Predsednik
 
 
 
Opombi:
[1] Četrti odstavek 22. člena ZRPJN se glasi: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
[2] Ta določba se glasi: "Vlagatelj zahtevka za revizijo mora ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 2.500 EUR, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 5.000 EUR, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in gre za naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih naročniku ni treba objaviti na portalu javnih naročil, je taksa 700 EUR, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 1.400 EUR, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje."
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Družba IMPULS Domžale, d. o. o., Trzin
Datum vloge:
15.09.2009
Datum odločitve:
21.10.2009
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev
Dokument:
US28872