U-I-276/09, Up-1332/09

Opravilna št.:
U-I-276/09, Up-1332/09
Objavljeno:
Neobjavljeno | 11.11.2010
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2010:U.I.276.09
Akt:
Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07 in 28/09) (ZIZ), 2. in 3. odst. 61.a čl.

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 1592/2009 z dne 2. 9. 2009 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani – centralni oddelek za verodostojno listino št. 2997 VL 101452/2008 z dne 7. 4. 2009
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 61.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07 in 28/09) se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 61.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se zavrže. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 1592/2009 z dne 2. 9. 2009 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani – centralni oddelek za verodostojno listino št. 2997 VL 101452/2008 z dne 7. 4. 2009 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnico, niti ne gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo.

Če je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa očitno neutemeljena, jo Ustavno sodišče zavrne.

Pobudnik nima pravovarstvene potrebe za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je prenehal veljati, če ne izkaže, da bi bilo z morebitno ugoditvijo pobudi mogoče odpraviti posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti.
Geslo:
1.5.51.1.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena.
1.4.51.5.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravovarstvena potreba v primeru, ko je predpis prenehal veljati - Med postopkom.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
1.4.51.5.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravovarstvena potreba v primeru, ko je predpis prenehal veljati - Med postopkom.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
Pravna podlaga:
Člen 2, 14.2, 25, Ustava [URS]
Člen 25.3, 26.2, 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-276/09-4
Up-1332/09-5
11. 11. 2010
 
SKLEP
 
 
 
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Vih, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Tomaž Skubic, odvetnik v Kranju, na seji 11. novembra 2010
 
 
sklenilo:
 
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 61.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07 in 28/09) se zavrne.  
 
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 61.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se zavrže. 
 
3. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 1592/2009 z dne 2. 9. 2009 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani – centralni oddelek za verodostojno listino št. 2997 VL 101452/2008 z dne 7. 4. 2009 se ne sprejme. 
 
 
Obrazložitev
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku ugotovilo, da se šteje, da je pritožničin (dolžničin) ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine umaknjen, ker ni pravočasno plačala sodne takse. Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče zavrnilo njeno pritožbo ter sprejelo stališče, da rok za plačilo sodne takse teče od vročitve plačilnega naloga in ne šele od ugotovitve, da je pomanjkljiv ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravilno dopolnjen.
 
2. Pritožnica (pobudnica) izpodbijani odločitvi očita kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave. Meni, da temelji na protiustavni razlagi 61.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki naj bi imela za posledico, da je prikrajšana za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Pravno sredstvo po njenem mnenju ne bi smelo biti odvisno od tako nepomembnega dejstva, kot je plačilo sodne takse. Izpodbija tudi skladnost drugega in tretjega odstavka 61.a člena ZIZ z Ustavo, saj naj ne bi obstajal razumen razlog za enako obravnavanje vseh strank, ki ne plačajo sodne takse, kajti šlo naj bi za različne položaje. Po njenem mnenju bi bilo treba razlikovati med položaji, ko je stranka, ki je pozvana na plačilo, povsem pasivna in sodne takse ne plača, ter njenim položajem, ko je zaradi zmote, da rok za plačilo teče šele od pravilno dopolnjenega pravnega sredstva, plačala sodno takso prepozno.
 
 
B. – I.
 
3. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem so izpodbijane določbe ZIZ prenehale veljati zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/10 – ZIZ-H). Vendar samo to dejstvo ne vpliva na odločanje Ustavnega sodišča, ker lahko Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) presoja tudi ustavnost predpisov, ki so prenehali veljati, če bi bilo treba odpraviti njihove protiustavne posledice. Če bi izpodbijani sodni odločbi, s katerima je bilo ugotovljeno, da se šteje ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine za umaknjen, ker ni bila plačana sodna taksa oziroma je bila ta plačana prepozno, temeljili na takšnih določbah zakona, bi pritožnica izkazovala t. i. pravovarstveno potrebo za njihovo ustavnosodno presojo. Če morebitne ugotovitve protiustavnosti ne bi vplivale na pritožničin pravni položaj, pa pritožnica za oceno ustavnosti zakonskih določb ne izkazuje pravovarstvene potrebe.
 
4. Glede na navedena izhodišča je Ustavno sodišče najprej preizkusilo, ali pobudnica izkazuje pravovarstveno potrebo za oceno ustavnosti določb ZIZ. Pobudnica ne izkazuje pravovarstvene potrebe za oceno ustavnosti drugega odstavka 61.a člena ZIZ, ker odločitev sodišč ne temelji na določbah tega odstavka. Ta ureja, kako sodišče postopa, kadar sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni plačana, kaj vse mora obsegati zahteva za plačilo sodne takse in da se za nepravočasno plačilo šteje tudi plačilo brez uporabe sklicne številke, navedene v zahtevi. Tudi če bi Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost teh zakonskih določb, to ne bi moglo vplivati na pritožničin pravni položaj. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).
 
5. Za oceno ustavnosti tretjega odstavka 61.a člena ZIZ, ki določa, da se šteje, da je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine umaknjen, če sodna taksa ni plačana niti po poteku roka, določenega v zahtevi, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso dani, pobudnica izkazuje pravovarstveno potrebo. Če bi se njeni očitki izkazali za utemeljene, bi to lahko vplivalo na odločanje sodišč v izvršbi. Zato je Ustavno sodišče presodilo utemeljenost pobudničinih očitkov, ki se nanašajo na tretji odstavek 61.a člena ZIZ.
 
 
B. – II.
 
6. Temeljni očitek pobudnice je, da je zakonodajalec na enak način uredil različne položaje neplačila sodne takse in da za to ni imel razumnega razloga. Načelo enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave) zahteva, naj zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, različne pa različno. Vendar pobudnica ne želi enake obravnave z drugimi dolžniki, pač pa svojo privilegirano obravnavo, in to zaradi položaja, ki ga je sama povzročila, ko ni ravnala v skladu s pozivom. Zmotno je namreč prepričanje pobudnice, da je njen položaj drugačen, saj je vsem položajem, na katere se nanaša izpodbijana določba, skupno prav dejstvo, da sodna taksa ni plačana, kar zakonodajalec sankcionira s fikcijo umika ugovora. Glede na to je sklicevanje na kršitev načela enakosti očitno neutemeljeno.
 
7. Prav tako so neutemeljene navedbe pobudnice, s katerimi se zavzema za ureditev, po kateri bi sodišče obravnavalo tudi pravno sredstvo, za katero je bila sodna taksa plačana po izteku roka, in da je prepozno plačana sodna taksa ostala na računu sodišča, s čimer utemeljuje kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Takšna ureditev bi namreč po naravi stvari povsem izkrivila cilja (ekonomičnost postopka in procesna disciplina), ki ju z določitvijo roka za plačilo sodne takse zasleduje zakonodajalec. Ustavno sodišče pa je že sprejelo stališče, da je določitev prekluzivnih rokov ustavno dopustna, saj lahko služi zagotovitvi jasnosti in gotovosti v medsebojnih pravnih razmerjih ter je s tem v interesu vseh strank pravnega razmerja, prav tako pa v interesu instituta učinkovitega sodnega varstva v celoti (glej sklep št. Up-103/99 z dne 29. 11. 2000). Ustavno sodišče še pojasnjuje, da Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 – ZST-1) ureja postopek, s katerim lahko stranka zahteva vrnitev plačane sodne takse, zato je neutemeljen očitek pobudnice, da naj bi bila sodna taksa še zmeraj na računu sodišča, ki naj bi zato moralo odločiti o ugovoru.
 
8. Pobudnica trdi tudi, da je izpodbijana zakonska določba v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, vendar pobude v tem delu ne utemelji, zato je ni bilo mogoče preizkusiti.
 
9. Ker je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 61.a člena ZIZ očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).
 
 
B. – III.
 
10. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (3. točka izreka).
 
 
C.
 
11. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
dr. Ernest Petrič
Predsednik
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Družba Vih, d. o. o., Ljubljana
Datum vloge:
30.11.2009
Datum odločitve:
11.11.2010
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev zavrženje nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US29294