U-I-189/09, Up-907/09

Opravilna št.:
U-I-189/09, Up-907/09
Objavljeno:
Neobjavljeno | 03.02.2011
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2011:U.I.189.09
Akt:
Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) (ZObr), 1. st. 6. odst. 88. čl. , 94. čl. in 100.a čl.

Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08) (ZJU), 154. čl., 159. čl. in 162. čl.

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 203/2008 z dne 12. 5. 2009 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 609/2007 z dne 10. 1. 2008
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega stavka šestega odstavka 88. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 94. in 100.a člena Zakona o obrambi ter 154., 159. in 162. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08) se zavrže. Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 203/2008 z dne 12. 5. 2009 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 609/2007 z dne 10. 1. 2008 se ne sprejme. Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.
Evidenčni stavek:
Sodišča so se izrekla o vsebini prvega stavka šestega odstavka 88. člena Zakona o obrambi. Zato očitek o nejasnosti predpisa, ki ga ne bi bilo mogoče razrešiti z razlago predpisov, ni utemeljen. Prvi stavek šestega odstavka 88. člena Zakona o obrambi določa le enega od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki se glede razloga kot tudi glede postopka za prenehanje pogodbe o zaposlitvi razlikuje od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po Zakonu o delovnih razmerjih. Gre za dva različna načina prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pobudnikov očitek o kršitvi drugega odstavka 14. člena je zato neutemeljen.
Geslo:
1.5.51.1.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
1.4.14.3 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stroški - Stroški postopka.
3.12 - Splošna načela - Jasnost in natančnost pravnih določb.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
Pravna podlaga:
Člen 2, 14.2, Ustava [URS]
Člen 25.3, 26.2, 34.1, 49.1, 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-189/09-5
Up-907/09-5
3. 2. 2011
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Bogdana Gomzeja, Planina pri Sevnici, ki ga zastopa Odvetniška družba Gregorovič – Pungartnik, d. n. o., o. p., Šentjur, na seji 3. februarja 2011
 
sklenilo:
 
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega stavka šestega odstavka 88. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.  
 
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 94. in 100.a člena Zakona o obrambi ter 154., 159. in 162. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08) se zavrže. 
 
3. Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 203/2008 z dne 12. 5. 2009 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 609/2007 z dne 10. 1. 2008 se ne sprejme.  
 
4. Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo. 
 
Obrazložitev
 
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo pritožnikovemu tožbenemu zahtevku za odpravo ugotovitvenih odločb tožene stranke z dne 19. 7. 2006 in dne 12. 9. 2006 o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja pogoja V. stopnje izobrazbe za podčastnika, ki jo je tožena stranka sklenila s pritožnikom leta 2001 na podlagi predložitve ponarejenega šolskega spričevala. Ugodilo je tudi njegovemu zahtevku za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in za vrnitev na delo. Ugotovilo je, da je pritožniku z dnem 19. 7. 2006 nezakonito prenehalo delovno razmerje, ker mu pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedna v subjektivnem roku iz petega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v nadaljevanju ZDR). Višje delovno in socialno sodišče je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je prenehanje delovnega razmerja v konkretnem primeru posebej urejeno v specialnem predpisu (šesti odstavek 88. člena Zakona o obrambi – v nadaljevanju ZObr), zato se določbe ZDR in Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vključno z roki za podajo odpovedi, ne morejo uporabiti. Revizijo pritožnika je Vrhovno sodišče zavrnilo.
 
2. Pritožnik je zoper odločitvi Višjega in Vrhovnega sodišča vložil ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 14., 22., 23., 25., 33. in 49. člena ter 6., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Navaja, da naj bi šele Vrhovno sodišče odločalo o načinu oziroma vrsti redne odpovedi. Zato meni, da gre za sodbo presenečenja, zoper katero ni imel rednih učinkovitih pravnih sredstev. Sodiščema očita, da sta prezrli materialni določbi o pravici zaposlenega do zaposlitve pod spremenjenimi pogoji in o podaji redne odpovedi v zakonskem roku. Stališče Vrhovnega sodišča, da ZObr ne zagotavlja pravice do zaposlitve na drugem delovnem mestu, je po mnenju pritožnika zmotno. Vrhovnemu sodišču očita tudi, da se ni opredelilo do resnosti in utemeljenosti odpovednega razloga ter do prekluzivnosti 30-dnevnega roka. Meni, da bi moralo sodišče uporabiti tiste določbe materialnih predpisov, ki urejajo odpovedne roke in postopek prenehanja pogodbe o zaposlitvi v primeru delavčeve nesposobnosti. Vrhovno sodišče se naj ne bi določno in razumno opredelilo do tega, zakaj se pravila ZDR o redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ne upoštevajo tudi za postopke po ZJU oziroma ZObr, če ta predpisa posebnih določb v zvezi s tem nimata. Zato meni, da je sporno stališče Vrhovnega sodišča, da se ne uporabljajo napotitvene določbe ZObr glede subsidiarne uporabe ZJU in ZDR, če postopek prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni urejen v specialnem predpisu. Priglaša stroške z ustavno pritožbo po odvetniški tarifi.
 
3. Hkrati z ustavno pritožbo je pritožnik oziroma pobudnik vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 88., 94. in 100.a člena ZObr ter 154., 159. in 162. člena ZJU. Sklicuje se na navedbe v ustavni pritožbi. Dodatno navaja, da je ureditev izrazito nejasna oziroma nedoločna, kolikor ZObr oziroma ZJU ne določata rokov za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in kolikor v zvezi s tem ne napotujeta na ZDR. V primeru, kot je njegov, pa naj bi izpodbijana ureditev omogočala neenako obravnavo. Meni namreč, da sama vrsta oziroma način odpovedi (poslovni ali krivdni razlog, razlog nesposobnosti) ne more predstavljati razloga, ki bi utemeljeval ureditev odpovedi brez rokov za delodajalca. Izpodbijana ureditev naj bi posegala tudi v pravico do učinkovitega sodnega varstva, zasebne lastnine in svobodnega dela. Po mnenju pobudnika izpodbijana ureditev ne prestane testa legitimnosti in testa sorazmernosti.
 
 
B. – I.
 
4. Pobudnik izpodbija 94. člen ZObr, ki ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi pripadniku stalne sestave, ter 100.a člen ZObr, ki je postopkovne narave in ureja način uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja.
 
5. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
 
6. Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik sicer utemeljuje pravni interes za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 94. in 100.a člena ZObr z vloženo ustavno pritožbo. Vendar iz vsebine ustavne pritožbe in izpodbijanih sodnih odločbah izhaja, da sodišče svoje odločitve ni utemeljilo na njuni podlagi. Morebitna ugoditev pobudi v tem delu zato ne more privesti do izboljšanja pobudnikovega položaja. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za presojo ustavnosti 94. in 100.a člena ZObr.
 
7. Pobudnik izpodbija tudi 154., 156. in 162. člen ZJU. Gre za določbe, ki urejajo načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, redno odpoved iz poslovnih razlogov ter redno odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki ne izpolnjuje več pogojev za delovno mesto. Iz enakih razlogov, kot so navedeni v prejšnji točki te obrazložitve, pobudnik tudi za te določbe ne izkazuje pravnega interesa.
 
8. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).
 
 
B. – II.
 
9. Člen 88 ZObr, ki ga pobudnik tudi izpodbija s to pobudo, ureja posebne pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za poklicno delo na obrambnem področju (drugi, tretji, četrti in peti odstavek 88. člena ZObr) ter nekatere načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja (šesti, sedmi in deseti odstavek 88. člena ZObr). Pobudniku je izpodbijana določba sporna, ker ne določa rokov za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v primeru, kot je njegov (tj., da delavec ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev za poklicno delo na obrambnem področju). Ker je to vsebina prvega stavka šestega odstavka 88. člena ZObr,[1] je Ustavno sodišče pobudo preizkusilo le v tem obsegu.
 
10. Pobudnik meni, da je izpodbijana določba nejasna in nedoločna, ker ne določa roka, v katerem mora delodajalec ugotoviti, da delavec ne izpolnjuje splošnih in posebnih pogojev za poklicno delo na obrambnem področju. Zahteva, da so norme opredeljene jasno in določno, tako da je mogoče nedvomno ugotoviti njihovo vsebino in namen, je vsebina enega izmed načel pravne države iz 2. člena . Ta ustavna zahteva ne pomeni, da morajo biti predpisi taki, da jih ne bi bilo treba razlagati. Uporaba predpisov vedno pomeni njihovo razlago in tako kot vsi predpisi so tudi zakoni predmet razlage. Z vidika 2. člena pa postane predpis sporen takrat, kadar s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm ne moremo priti do jasne vsebine predpisa. Tega izpodbijani določbi ni mogoče očitati.
 
11. O vsebini izpodbijane določbe sta se izrekli tako Višje kot Vrhovno sodišče ob odločanju o pobudnikovih pravnih sredstvih. Glede na to o nejasnosti predpisov, ki je ne bi bilo mogoče razrešiti z razlago predpisov, ni mogoče govoriti. Dejstvo, da se pobudnik ne strinja z razlago prvega stavka šestega odstavka 88. člena ZObr, na kateri temeljita odločitvi sodišč, ki ju izpodbija z ustavno pritožbo, samo po sebi še ne pomeni, da je zakonska določba nejasna. Očitki pobudnika o protiustavnosti izpodbijane zakonske določbe tako dejansko pomenijo zgolj nestrinjanje z razlago te določbe, kot sta jo podali sodišči, s čimer pa ni mogoče utemeljiti očitkov o njeni protiustavnosti. Ker je vsebino izpodbijane določbe z njeno razlago mogoče ugotoviti, so očitki o njeni neskladnosti z 2. členom očitno neutemeljeni.
 
12. Pobudnik izpodbijani določbi očita tudi, da postavlja osebe, ki opravljajo vojaško službo in ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi brez predhodnega roka za podajo odpovedi, v neenakopraven položaj z drugimi delavci, katerim je pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz razloga nesposobnosti v roku za podajo odpovedi, ki ga določa ZDR. Drugi odstavek 14. člena Ustave zakonodajalca zavezuje, da enake primere obravnava enako in različne različno, dopušča pa mu različno urejanje enakih položajev, če obstajajo za takšno razlikovanje razumni in stvarni razlogi. Vendar izpodbijani določbi ZObr ni mogoče očitati neskladja z drugim odstavkom 14. člena Ustave.
 
13. Pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca lahko preneha na različne načine. Med drugim, če tako določa ZJU oziroma posebni zakon, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev v organih (3. točka prvega odstavka 154. člena ZJU). ZObr kot posebni zakon za urejanje delovnih razmerij na obrambnem področju v okviru šestega odstavka 88. člena ureja kot možen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi prenehanje zaradi neizpolnjevanja splošnih in posebnih pogojev, določenih z ZObr za poklicno delo na obrambnem področju. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki ga ureja ZDR (in sicer 88. člen ZDR). Razlog nesposobnosti[2] je eden od štirih razlogov, na podlagi katerih lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. V pobudnikovem primeru pa ne gre za tako vrsto odpovedi, temveč za drugi način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je opredeljen v ZObr.
 
14. Iz navedenega izhaja, da v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega stavka šestega odstavka 88. člena ZObr ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi in za njeno prenehanje na tej podlagi. Gre le za drugi način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki ga ureja posebni zakon. Prvi stavek šestega odstavka 88. člena ZObr določa le enega od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki se glede razloga kot tudi glede postopka za prenehanje pogodbe o zaposlitvi razlikuje od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po ZDR. Zgolj to, da v obeh primerih preneha pogodba o zaposlitvi, še ne utemeljuje enakosti položajev. Glede na navedeno je sklicevanje na zahtevo po enakem obravnavanju enakih primerov očitno neutemeljeno.
 
15. Pobudnik zatrjuje tudi neskladje izpodbijane ureditve s 23., 33. in 49. členom Ustave. Ker gre za neobrazložen očitek, ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.
 
16. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrnilo kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka).
B. – III.
 
17. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (3. točka izreka).
 
18. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni bilo razloga za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, da pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo (4. točka izreka).
 
 
C.
 
19. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
dr. Ernest Petrič
Predsednik
 
 
Opombi:
[1] Prvi stavek šestega odstavka 88. člena ZObr določa: "Delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih in posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obrambnem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja."
[2] V ZDR je razlog nesposobnosti opredeljen kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno (subjektivna, dejanska nesposobnost), neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona (objektivna nesposobnost), zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Bogdan Gomzej, Planina pri Sevnici
Datum vloge:
23.07.2009
Datum odločitve:
03.02.2011
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev zavrženje nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US29351