Up-1152/09

Opravilna št.:
Up-1152/09
Objavljeno:
Neobjavljeno | 10.03.2011
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2011:Up.1152.09
Akt:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 79/2009 z dne 21. 5. 2009 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Zg 3/2008 z dne 19. 3. 2009
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 79/2009 z dne 21. 5. 2009 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Zg 3/2008 z dne 19. 3. 2009 se zavrže.
Evidenčni stavek:
Če pritožnik nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka z ustavno pritožbo, jo Ustavno sodišče zavrže.
Geslo:
1.5.51.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Zavrženje.
1.4.52.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke v postopku ustavne pritožbe - Pravni interes za vložitev ustavne pritožbe.
Pravna podlaga:
Člen 55.b.1.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-1152/09-19
10. 3. 2011
 
 
S K L E P
 
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Milana Humarja in Alojzija Podgornika, oba Šempeter pri Gorici, ter Valterja Školarisa, Nova Gorica, ki jih zastopa Gregor Hrvatin, odvetnik v Novi Gorici, na seji 10. marca 2011
 
sklenilo:
 
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 79/2009 z dne 21. 5. 2009 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Zg 3/2008 z dne 19. 3. 2009 se zavrže. 
 
Obrazložitev
 
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je v postopku zavarovanja nedenarne terjatve z začasno odredbo zavrnilo predlog pritožnikov (upnikov), imetnikov prednostnih delnic, da jim mora dolžnica družba Pecivo, pekarstvo in slaščičarstvo, d. d., Nova Gorica, omogočiti pravico do udeležbe pri upravljanju in glasovanju, v primeru kršitve te dolžnosti pa za vsako kršitev plačati denarno kazen v višini 12.500 EUR v osmih dneh od sklica posamezne skupščine. Višje sodišče je potrdilo to odločitev in zavrnilo njihovo pritožbo. Strinjalo se je s sodiščem prve stopnje, da se glasovalna pravica iz prednostne delnice obudi oziroma pridobi, če so bili sprejeti sklepi dolžničine skupščine o delitvi dobička, ki pa ni bil izplačan delničarjem, imetnikom prednostne delnice.
 
2. Pritožniki zatrjujejo kršitev 22., 25. in 33. člena Ustave ter prvega odstavka 6. člena in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Navajajo, da sta sodišči napačno razlagali drugi odstavek 315. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZGD-1), saj naj bi iz njega jasno izhajalo, da pridobitev glasovalne pravice ni vezana na sprejem sklepa o delitvi dobička in na zastaralni rok. Takšno naj bi bilo tudi stališče pravne teorije. S sprejetim stališčem naj bi sodišči pritožnike kot prednostne delničarje postavilo v neenak položaj z navadnimi delničarji, saj naj bi porušili enakost in sorazmernost, ki jo ZGD-1 vzpostavlja za prednostne delnice, in sicer z dodatnimi premoženjskimi pravicami v zameno za neobstoj glasovalne pravice. S tem, ko sta sodišči odločili, da navkljub neizpolnitvi prednostnih upravičenj glasovalne pravice ne oživijo, če ni sprejet sklep o delitvi dobička, naj bi nedopustno posegli v njihovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. S tem, ko naj bi Višje sodišče le ponovilo in potrdilo stališča sodišča prve stopnje, ne da bi se pri tem opredelilo do navedb pritožnikov, pa naj bi kršilo tudi njihovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ki jo zagotavljata 25. člen Ustave in 13. člen EKČP.
 
3. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo s sklepom senata št. Up-1152/09 z dne 27. 5. 2010 sprejelo v obravnavo. O sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo je Ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Višje sodišče v Kopru.
 
4. Na podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana nasprotni stranki v postopku zavarovanja nedenarne terjatve, ki je nanjo odgovorila. Ugovarja, da naj pritožniki ne bi več imeli pravnega interesa za postopek z ustavno pritožbo, saj je sodišče prve stopnje že izdalo sodbo in odločilo o glavnem zahtevku tako, da ga je zavrnilo. Pravnega interesa pa naj ne bi imeli tudi zato, ker naj ne bi nikoli pridobili glasovalnih pravic. Meni, da pritožniki zmotno razlagajo drugi odstavek 315. člena ZGD-1, saj neizplačilo dividend ne pomeni avtomatične oživitve glasovalnih pravic, temveč bi do tega prišlo le, če bi se dividende delile, prednostni delničarji pa ne bi dobili prednostnih upravičenj. Sicer pa naj bi pritožniki zatrjevali zgolj zmotno uporabo materialnega prava, ki ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo kot neutemeljeno zavrne.
 
5. Odgovor je bil poslan pritožnikom, ki v odgovoru na odgovor navajajo, da še vedno imajo pravni interes za odločitev Ustavnega sodišča. O tožbenem zahtevku naj še ne bi bilo pravnomočno odločeno, saj so zoper prvostopenjsko sodbo vložili pritožbo, ki jo tudi prilagajo. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09 in 51/10 – v nadaljevanju ZIZ) v 267. členu določa, da je začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Odločitev o utemeljenosti ustavne pritožbe pa je po njihovem mnenju tudi odločilnega pomena za odločitev o glavnem zahtevku, njen pomen pa presega konkretno zadevo. Vztrajajo pri svojem pravnem stališču, da je ZGD-1 uzakonil kot avtomatično posledico za neizplačilo prednosti imetnikom prednostnih delnic oživitev glasovalnih pravic, ne glede na to, ali je skupščina o tem glasovala ali ne.
 
 
B.
 
6. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov pred Ustavnim sodiščem, mora izkazovati pravni interes. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (sklep št. Up-29/93 z dne 17. 5. 1995, OdlUS IV, 155).
 
7. Na podlagi 267. člena ZIZ je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba.
V času odločanja Ustavnega sodišča je Višje sodišče v Kopru s sodbo št. Cpg 138/2010 z dne 21. 10. 2010 pravnomočno odločilo o glavnem zahtevku pritožnikov, in sicer tako, da je v delu, ki se nanaša na oživitev glasovalne pravice iz prednostne delnice, pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločanje o ustavni pritožbi, katere predmet sta sklepa, izdana v postopku zavarovanja nedenarne terjatve, je tako brezpredmetno. Glede na to pritožniki nimajo več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to ustavno pritožbo, saj se z odločitvijo Ustavnega sodišča njihov položaj ne bi izboljšal. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.
 
 
C.
 
8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
dr. Ernest Petrič
Predsednik
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
Milan Humar in Alojzij Podgornik, oba Šempeter pri Gorici
Datum vloge:
19.10.2009
Datum odločitve:
10.03.2011
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US29376