U-I-6/10, Up-50/10, Up-51/10

Opravilna št.:
U-I-6/10, Up-50/10, Up-51/10
Objavljeno:
Neobjavljeno | 24.03.2011
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2011:U.I.6.10
Akt:
Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) (ZDen), 1. odst. 44. čl. in 2. odst. 85. čl.

Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81, in Uradni list RS, št. 65/99)

Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/2000), 13. čl. in 14. čl.

Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92)

Ustavni pritožbi zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 417/2009 z dne 30. 10. 2009 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 539/2009 z dne 25. 8. 2009
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 44. člena in drugega odstavka 85. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81, in Uradni list RS, št. 65/99) se zavrže. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/2000) se zavrne, sicer se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja zavrže. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92) se zavrne. Ustavni pritožbi zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 417/2009 z dne 30. 10. 2009 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 539/2009 z dne 25. 8. 2009 se ne sprejmeta.
Evidenčni stavek:
Če je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) predpisa očitno neutemeljena, jo Ustavno sodišče zavrne. Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika/co, niti ne gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo. 
Geslo:
1.5.51.1.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
Pravna podlaga:
Člen 14, Ustava [URS]
Člen 25.3, 26.2, 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-6/10-7
Up-50/10-6
Up-51/10-7
24. 3. 2011
 
 
S K L E P
 
 
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavnih pritožb Jessice Perles Crimmins, Eve Perles Slattery in Patricie Elisabeth Perles, vse Združene države Amerike, ki jih zastopa Bojana Ozimek, odvetnica v Ljubljani, na seji 24. marca 2011
 
sklenilo:
 
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 44. člena in drugega odstavka 85. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrne. 
 
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81, in Uradni list RS, št. 65/99) se zavrže. 
 
3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/2000) se zavrne, sicer se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja zavrže.  
 
4. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92) se zavrne. 
 
5. Ustavni pritožbi zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 417/2009 z dne 30. 10. 2009 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 539/2009 z dne 25. 8. 2009 se ne sprejmeta. 
 
 
 
Obrazložitev
 
 
A.
 
1. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnic zoper delno odločbo, s katero je Upravna enota Ljubljana (v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor) upravičencu do denacionalizacije Paulu Perlesu za podržavljen del (1/5) nepremičnin, parc. št. 54, 56, 62, 63/1, 63/2, 83 in 90, ob podržavljenju vpisanih v k. o. Gradišče Predmestje, določila odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, d. d., Ljubljana, v višini 233.004,64 DEM s pripadajočimi obrestmi od 1. 7. 1996 dalje. Sodišče prve stopnje je pritrdilo presoji upravnih organov, da navedenih nepremičnin upravičencu ni mogoče vrnitvi v naravi, ker za takšno obliko denacionalizacije obstojijo ovire iz tretjega odstavka 16. člena, drugega odstavka 32. člena in 2. točke prvega odstavka 19. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Po presoji Upravnega sodišča je upravni organ prve stopnje odškodnino pravilno določil glede na vrednost nepremičnin, ki jih je skladno s prvim in šestim odstavkom 44. člena ZDen na podlagi Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju Navodilo) izvedenec ovrednotil kot komunalno opremljena nezazidana stavbna zemljišča (parc. št. 54, 56, 62, 63/1, 63/2 in 90) oziroma kot zazidano stavbno zemljišče (parc. št. 83). Sklicujoč se na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-82/92 z dne 11. 11. 1993 (Uradni list RS, št. 65/93, in OdlUS II, 101) in št. U-I-137/98 z dne 18. 3. 1999 (OdlUS VIII, 62) je sodišče prve stopnje kot neutemeljene zavrnilo tožbene trditve o neskladju 13. in 14. člena Navodila z ZDen ter o protiustavnosti 44. in 85. člena ZDen, prav tako pa je kot neutemeljen zavrnilo tudi tožbeni očitek, da vrednotenje podržavljenega premoženja na način, kot ga določa Navodilo, posega v ustavne pravice pritožnic.
 
2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje so pritožnice (pravne naslednice upravičenca) vložile revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrglo, ker niso izkazale izpolnjenosti nobenega od pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1).
 
3. Pritožnice izpodbijajo odločitvi obeh sodišč. Upravnemu sodišču očitajo kršitev 14., 22., 30. in 33. člena Ustave. Zatrjujejo, da je njihovega pravnega prednika, ki mu je bila odškodnina za podržavljene nepremičnine določena v višini zgolj 17 odstotkov njihove sedanje tržne vrednosti, obravnavalo neenako v primerjavi s tistimi upravičenci, ki so na podlagi odločb, izdanih v času takoj po uveljavitvi ZDen, prejeli bistveno višje odškodnine glede na tedanje tržne cene nepremičnin. Ker naj bi odločitev o višini odškodnine temeljila na uporabi podzakonskih predpisov, ki naj v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena ZDen ne bi več zagotavljali vrednotenja podržavljenega premoženja po njegovi sedanji vrednosti, naj bi bile pritožnicam kršene pravice iz 14., 30. in 33. člena Ustave. Izpodbijajo tudi odločitev Vrhovnega sodišča, ki mu očitajo kršitev 14., 22. in 25. člena Ustave. Zatrjujejo, da je določbe ZUS-1, ki urejajo revizijo, razlagalo samovoljno, saj naj bi izpolnjevanje pogojev za dovolitev revizije presojalo "tako, da teh pogojev dejansko ni mogoče izpolniti oziroma izkazati".
 
4. Pritožnice vlagajo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 44. člena in 85. člena ZDen ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok), Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (v nadaljevanju Pravilnik) in Navodila. Ureditvi prvega odstavka 44. člena ZDen očitajo neskladje s 14., 30. in 33. členom Ustave. Navajajo, da se vrednost kvadratnega metra posameznih vrst nepremičnin, ugotovljena skladno s predpisi, ki se po ZDen uporabljajo za ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, po uveljavitvi ZDen ni spreminjala, čeprav je tržna vrednost nepremičnin v zadnjem času skokovito naraščala. Upravičenci, ki jim je bilo podržavljeno premoženje v zadnjih letih vrnjeno v obliki odškodnine, naj bi bili zato v bistveno slabšem položaju v primerjavi s tistimi upravičenci, ki jim je bila odškodnina za podržavljeno premoženje določena kmalu po uveljavitvi ZDen, v slabšem položaju pa naj bi bili tudi v primerjavi s tistimi upravičenci, ki jim je bilo (ali jim bo) podržavljeno premoženje vrnjeno v naravi. Menijo, da iz več odločitev Ustavnega sodišča izhaja namen zakonodajalca, da pojem sedanje vrednosti iz prvega odstavka 44. člena ZDen zahteva primerjavo s tržno vrednostjo.[1] Ker naj ne bi omogočal, da bi odškodnine za podržavljeno premoženje dosegale 50 odstotkov ali vsaj 30 odstotkov njegove sedanje tržne vrednosti, naj bi bil prvi odstavek 44. člena ZDen v neskladju s 14. členom Ustave. Iz istega razloga naj bi bili v neskladju s prvim odstavkom 44. člena ZDen in 14. členom Ustave tudi Odlok, Pravilnik in Navodilo. Pobudnice posebej izpodbijajo 12. člen Navodila, ker menijo, da v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena ZDen onemogoča vrednotenje zemljišč po njihovi sedanji vrednosti.
 
 
B. – I.
 
5. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora morebitna ugoditev predlogu privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
 
6. Pravni interes za vložitev pobude pobudnice utemeljujejo z vloženima ustavnima pritožbama zoper sodni odločbi, izdani v denacionalizacijskem postopku. Ker v tem postopku kot podlaga za odločitev sodišč niso bile uporabljene določbe Pravilnika, ki določajo metode in način vrednotenja stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, njegova morebitna razveljavitev oziroma odprava ne bi vplivala na pravni položaj pritožnic v konkretnem postopku. To pomeni, da pobudnice za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).
 
7. Pobudnice izpodbijajo tudi Navodilo, ki določa merila za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, če vrednosti podržavljenega premoženja ni mogoče ugotoviti po merilih, določenih z ZDen. Posebej izpodbijajo 12. člen Navodila, ki določa, kaj se šteje za funkcionalno zemljišče k objektu, če velikosti zazidanega stavbnega zemljišča ni mogoče ugotoviti oziroma če funkcionalno zemljišče k objektu ni bilo določeno, ter način vrednotenja zazidanega stavbnega zemljišča. Ker sta bila v konkretnem denacionalizacijskem postopku kot podlaga za ugotovitev vrednosti podržavljenih nepremičnin uporabljena le 13. in 14. člen Navodila,[2] ki urejata vrednotenje zazidanega stavbnega zemljišča in vrednotenje komunalno opremljenega nezazidanega stavbnega zemljišča, pobudnice pravni interes za oceno ustavnosti in zakonitosti Navodila izkazujejo le glede teh določb Navodila. Zato je Ustavno sodišče njihovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Navodila, razen v delu, ki se nanaša na 13. in 14. člen Navodila, zavrglo (3. točka izreka).
 
 
B. – II.
 
8. Pobudnice izpodbijajo prvi odstavek 44. člena ZDen, ki določa, da se vrednost premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Izpodbijajo tudi 85. člen ZDen, vendar iz navedb v pobudi izhaja, da neskladje z Ustavo očitajo le drugemu odstavku 85. člena ZDen, po katerem navodilo, izdano na podlagi prvega odstavka istega člena,[3] temelji na načelu, da se vrednost stvari ocenjuje po stanju na dan podržavljenja in po vrednosti na dan izdaje odločbe o denacionalizaciji. Upoštevaje navedeno je Ustavno sodišče štelo, da pobudnice izpodbijajo 85. člen ZDen le glede navedene določbe in v tem obsegu.
 
9. Pobudnice očitek o protiustavnosti prvega odstavka 44. člena in drugega odstavka 85. člena ZDen utemeljujejo z navedbo, da onemogočata, da bi na njuni podlagi ugotovljene vrednosti podržavljenih nepremičnin dosegle 50 odstotkov ali vsaj 30 odstotkov sedanje tržne vrednosti primerljivih nepremičnin. Menijo, da bi bila z Ustavo skladna le takšna ureditev, ki bi pri določanju višine odškodnine za podržavljeno premoženje upoštevala tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji. Z enako utemeljitvijo pobudnice očitajo neskladje s prvim odstavkom 44. člena ZDen tudi ureditvama iz 13. in 14. člena Navodila.
 
10. Razlogi, s katerimi pobudnice v tem delu utemeljujejo pobudo, so že bili predmet ustavnosodne presoje. V odločbi št. U-I-82/92, s katero je Ustavno sodišče zaradi neskladja z Ustavo in ZDen odpravilo prva dva odstavka 11. člena Navodila in ugotovilo, da 13. člen Navodila ni v neskladju z Ustavo in ZDen, je sprejelo stališče, da je vrednotenje stavbnih zemljišč urejeno različno za različne vrste stavbnih zemljišč (zazidano, nezazidano, komunalno opremljeno in komunalno neopremljeno) in da gre torej za različna dejanska stanja, ki upravičujejo različne odškodnine. Ocenilo je, da merilo oziroma metoda vrednotenja zazidanega stavbnega zemljišča, določena v 13. členu Navodila, sledi zakonskemu načelu o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju (prvi odstavek 44. člena ZDen) in po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena ZDen).
 
11. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-169/02 z dne 8. 5. 2003, s katerim je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. in 14. člena Navodila, kot očitno neutemeljene zavrnilo trditve, da zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti iz prvega odstavka 44. člena ZDen (oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe iz drugega odstavka 85. člena ZDen) pomeni, da bi moralo Navodilo pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji. Sklicujoč se na stališča, sprejeta v odločbi št. U-I-82/92, je pojasnilo, da z merili oziroma metodo vrednotenja, kot je določena z Navodilom, upravičenci, ki dobijo odškodnino izplačano kasneje, niso oškodovani, saj je ohranjanje realne vrednosti višine odškodnine (ne glede na to, kdaj je odločba o denacionalizaciji izdana) zagotovljeno s tem, da se kot obračunska enota uporablja tuja valuta (prej DEM, sedaj EUR). Pri tem je Ustavno sodišče opozorilo, da bi bili upravičenci celo v ustavno nedopustnem položaju (drugi odstavek 14. člena Ustave), če bi se vrednost odškodnine določala glede na tržno vrednost zemljišča v času odločanja o denacionalizaciji, saj bi za enako zemljišče prejeli večjo ali manjšo odškodnino zgolj zaradi sprememb tržnih cen zemljišč. Kot že v več svojih odločitvah je Ustavno sodišče v tem sklepu ponovno poudarilo, da zakonodajalec ZDen ni zasnoval na civilnopravnem institutu vzpostavitve prejšnjega stanja in da na podlagi denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.
 
12. V sklepu št. U-I-137/98 z dne 18. 3. 1999 (OdlUS VIII, 62) je Ustavno sodišče kot očitno neutemeljene zavrnilo tudi trditve o kršitvi pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, ker naj bi ureditev ZDen in metodologij, ki se uporabljajo za ugotavljanje (izračunavanje) vrednosti podržavljenega premoženja, diskriminirala tiste upravičence, ki dobijo premoženje vrnjeno v obliki odškodnine, v primerjavi s tistimi, ki dobijo vrnjeno premoženje v naravi. V istem sklepu je Ustavno sodišče pojasnilo tudi, zakaj je bil zakonodajalec upravičen urediti odškodovanje za podržavljeno premoženje na poseben način, ter opozorilo, da je v svojih odločitvah že večkrat zavzelo stališče, da razmere, v katerih je zakonodajalec uzakonil denacionalizacijo, in razmere, v katerih se ta izvaja, objektivno pogojujejo tudi obseg primernih odškodnin.
 
13. Ker pobudnice pobude v delu, ki se nanaša na prvi odstavek 44. člena in drugi odstavek 85. člena ZDen ter na 13. in 14. člen Navodila ne utemeljujejo z razlogi, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri presoji v navedenih zadevah, iz odločb Ustavnega sodišča št. U-I-103/97[4] in št. U-I-42/93[5], na kateri se sklicujejo pobudnice, pa tudi ne izhaja stališče, po katerem pojem sedanje vrednosti iz prvega odstavka 44. člena ZDen zahteva primerjavo s tržno vrednostjo, je pobuda v tem delu očitno neutemeljena.
 
14. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 44. člena in drugega odstavka 85. člena ZDen ter za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. in 14. člena Navodila zavrnilo (1. in 3. točka izreka).
 
15. Pobudnice izpodbijajo tudi Odlok, vendar ne pojasnijo, zakaj naj bi bil ta v neskladju s prvim odstavkom 44. člena ZDen in 14. členom Ustave. Ker Ustavno sodišče pobude v tem delu ni moglo preizkusiti, je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka zavrnilo kot očitno neutemeljeno (4. točka izreka).
 
 
B. – III.
 
16. Ustavno sodišče ustavnih pritožb ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (5. točka izreka).
 
 
C.
 
17. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
 
dr. Ernest Petrič
Predsednik
 
 
Opombe:
[1] Pobudnice se v zvezi s tem sklicujejo na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-103/97 z dne 9. 4. 1998 (Uradni list RS, št. 35/98, in OdlUS VII, 67) in št. U-I-42/93 z dne 15. 12. 1995 (Uradni list RS, št. 3/95, in OdlUS III, 135).
[2] Člen 13 Navodila določa, da se vrednost zazidanega stavbnega zemljišča ugotovi po enačbi: v (vrednost) = c (cena) x p (površina), ter da se cena zazidanega stavbnega zemljišča ugotovi tako, da se izhodiščna vrednost kmetijskega zemljišča, določena s predpisom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen (tj. na podlagi Odloka), pomnoži s faktorjem 17.
Člen 14 Navodila se glasi: "Vrednost komunalno opremljenega nezazidanega stavbnega zemljišča znaša 40 odstotkov vrednosti zazidanega stavbnega zemljišča."
[3] Prvi odstavek 85. člena ZDen se glasi: "Minister za industrijo in gradbeništvo izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona v soglasju z ministrom za varstvo okolja in urejanje prostora in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano navodilo o merilih oziroma metodologiji za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja."
[4] Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-103/97 presojalo očitke o neenakem obravnavanju denacionalizacijskih upravičencev zaradi spremembe Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (Uradni list RS, št. 24/92 in 33/96). Ocenilo je, da sta peti odstavek 44. člena ZDen in na njegovi podlagi izdana Odredba primerni podlagi za ugotavljanje sedanje vrednosti podržavljenega premoženja, ter pojasnilo, da je uporabo paritete dinarja do ZDA dolarja pri ugotavljanju sedanje vrednosti ob podržavljenju že odmerjenih odškodnin, zakonodajalec v petem odstavku 44. člena ZDen uzakonil v polju svoje presoje.
[5] V odločbi št. U-I-42/93 je Ustavno sodišče odločilo, da Odlok ni v neskladju z Ustavo in ZDen. Presodilo je, da je rešitev ZDen, ki opredeljuje enotne kriterije za vrednotenje kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, in na njegovi podlagi izdanega Odloka, v skladu z načelom, da se odškodnina za nacionalizirano premoženje, ki se ne vrača v naravi, določi po stanju v času podržavljenja in po njegovi sedanji vrednosti. Ocenilo je, da kriteriji, ki jih je ZDen določil kot osnovo za ugotavljanje vrednosti nepremičnin, upoštevajo vse bistvene elemente, od katerih je odvisna vrednost zemljišča. Sprejelo je stališče, da se odškodnina za kmetijska in gozdna zemljišča, ki so v času podržavljenja po planih stanovanjske in komunalne graditve že bila opredeljena kot gradbena ali jim je to namembnost določil nacionalizacijski predpis, odmerja v skladu z Navodilom kot za nezazidana stavbna zemljišča, ne glede na to, ali se je odločba o nacionalizaciji glasila na stavbno ali kmetijsko oziroma gozdno zemljišče.
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Jessica Perles Crimmins, Združene države Amerike in drugi
Datum vloge:
08.01.2010
Datum odločitve:
24.03.2011
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev zavrženje zavrženje
Dokument:
US29379