Up-3072/08, Up-104/10

Opravilna št.:
Up-3072/08, Up-104/10
Objavljeno:
Neobjavljeno | 19.04.2011
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2011:Up.3072.08
Akt:
Ustavni pritožbi zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 526/2008 z dne 15. 10. 2008 in zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 227/2009 z dne 2. 11. 2009
Izrek:
Ustavni pritožbi zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 526/2008 z dne 15. 10. 2008 in zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 227/2009 z dne 2. 11. 2009 se zavržeta. Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 526/2008 z dne 15. 10. 2008.
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, če zoper izpodbijani posamični akt niso izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pomeni tudi izčrpanje pravnih sredstev, ki pomenijo odgovor na pravno sredstvo nasprotnika.
Geslo:
1.5.51.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Zavrženje.
1.4.52.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke v postopku ustavne pritožbe - Izčrpanje pravnih sredstev .
1.4.14.3 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stroški - Stroški postopka.
Pravna podlaga:
Člen 125, 127, Ustava [URS]
Člen 34.1, 49.1, 55.b.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-3072/08-15
Up-104/10-9
19. 4. 2011
 
 
 
SKLEP
 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavnih pritožb, ki ju je vložila Olga Erjavec, Beltinci, ki jo zastopa Branko Lutarič, odvetnik v Murski Soboti, na seji 19. aprila 2011
 
sklenil:
 
1. Ustavni pritožbi zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 526/2008 z dne 15. 10. 2008 in zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 227/2009 z dne 2. 11. 2009 se zavržeta. 
 
2. Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 526/2008 z dne 15. 10. 2008. 
 
 
Obrazložitev
 
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je v delu, izpodbijanim z ustavno pritožbo, ugodilo zahtevku pritožnice za plačilo razlike v odpravnini. Višje sodišče je delno ugodilo pritožbi tožene stranke zoper takšno odločitev. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba pri izračunu osnove za odpravnino upoštevati tudi nadomestilo za invalidnost, drugače kot sodišče prve stopnje pa je štelo, da pritožnica ni upravičena do plačila bruto odpravnine, ker je treba od odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti plačati prispevke za socialno varnost. Vrhovno sodišče je ob odločanju o dopuščeni reviziji tožene stranke zavrnilo (tudi) tožbeni zahtevek pritožnice v delu, ki se je nanašal na razliko v odpravnini iz naslova višje osnove za odpravnino.
 
2. Pritožnica vlaga dve ustavni pritožbi. Z ustavno pritožbo št. Up-3072/08, ki jo vlaga po pooblaščencu, izpodbija sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča. Zatrjuje kršitve 2., 5., 14., 15. in 50. člena Ustave. Meni, da za odločitev sodišč ni pravne podlage. Navaja, da bi bilo treba glede obveznosti plačila prispevkov od odpravnine pravni položaj delavcev, odpuščenih zaradi nesposobnosti, izenačiti s pravnim položajem delavcev, odpuščenih iz poslovnih razlogov, ki niso obremenjeni z obveznostjo plačila prispevkov od odpravnine. Zahteva povračilo stroškov postopka z ustavno pritožbo. Z ustavno pritožbo št. Up-104/10, ki jo vlaga sama, pritožnica izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča. Zatrjuje kršitvi 22. in 23. člena Ustave. Sodišču očita, da je v celoti prezrlo načelo socialne države (2. člen Ustave) in pravico do socialne varnosti (50. člen Ustave). Meni, da pri odločanju niso bile ustrezno upoštevane vse zakonske določbe in da bi morali pravice delavcev invalidov primerjati s pravicami delavcev, zaposlenih na delovnih mestih, primerljivih z delovnimi mesti invalidov pred nastankom invalidnosti. Ureditev, po kateri naj bi delavcem invalidom, ki delajo krajši delovni čas, pripadala odpravnina, kot da bi delali polni delovni čas, naj bi pomenila nedopustno diskriminacijo.
 
 
B.
 
3. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) v prvem odstavku 51. člena določa, da se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pomeni, da mora udeleženec v postopku pred sodiščem aktivno izkoristiti vse procesne možnosti, ki so mu na voljo in v katerih lahko navaja pomisleke zoper stališča sodišč. Sodišča se namreč tista, ki so v prvi vrsti dolžna razlagati pravo in pri tem na podlagi 125. člena Ustave na vseh stopnjah sojenja, vključno z Vrhovnim sodiščem kot najvišjim sodiščem v državi (127. člen Ustave), zagotavljati varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev vključuje tudi izčrpanje pravnih sredstev, ki pomenijo odgovor na pravno sredstvo nasprotnika. Tudi v teh pravnih sredstvih ima namreč stranka možnost uveljavljati ustavnopravne vidike zadeve in si s tem zagotoviti, da se sodišče mora opredeliti do teh njenih očitkov.
 
4. V obravnavanem primeru je pritožnica imela možnost, da bi v odgovoru na pritožbo oziroma v odgovoru na revizijo sodiščema predstavila stališča, na katera se sklicuje v ustavnih pritožbah. Ker pritožnica na pritožbo oziroma na revizijo, ki sta ji bili vročeni, ni odgovorila, teh svojih očitkov tudi ne more uveljavljati z ustavnima pritožbama. Glede na navedeno je bilo treba njeni ustavni pritožbi zavreči.
 
5. V ustavni pritožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča uveljavlja pritožnica tudi povračilo stroškov postopka z ustavno pritožbo. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Senat Ustavnega sodišča je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.
 
 
C.
 
6. Senat je sprejel ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter petega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter članici dr. Etelka Korpič – Horvat in Jasna Pogačar. Sklep je sprejel soglasno.
 
 
mag. Miroslav Mozetič
Predsednik senata
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
Olga Erjavec, Beltinci
Datum vloge:
19.04.2011
Datum odločitve:
19.04.2011
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US29413